Alenka Marovt
Bruselj deli brezplačne teste. Kdaj bo na vrsti Slovenija?
13. 01. 2021 06.00
Več kot 20 milijonov brezplačnih hitrih antigenskih testov je na voljo za države članice Evropske unije. Tako je decembra odločila Evropska komisija in z družbama Abbott in Roche že podpisala okvirno pogodbo za nakup testov ter rezervirala 100.000 evrov v okviru instrumenta za nujno pomoč. Ali je Slovenija v Bruslju že vložila prošnjo za čim večje število brezplačnih testov, ni jasno, vprašanju se ognejo tako v Bruslju kot na ministrstvu za zdravje. Bruseljsko darilo bo namreč odvisno tudi od izražene želje države članice. Iz Evropske komisije sporočijo le, da bo Slovenija prejela več kot 100.000 testov. Bi jih lahko več?
To je podoba državnih hitrih testov: nejasna in razmazana
08. 01. 2021 13.22
"Boli me srce, kaj delamo," je ogorčena vodja diagnostičnega laboratorija v Zdravstvenem domu Trebnje Darinka Oštir Mevželj, ko predoči fotografije rezultatov hitrih testov podjetja Majbert Pharm – ti so nejasni in razmazani. Zaposlenih, oskrbovancev v DSO in zapornikov na Dobu z njimi sploh ne upajo testirati. Je to zdaj že zadosten razlog za resno analizo in nadzor? Kot nam je uspelo izvedeti, je ministrstvo za zdravje Nacionalnemu laboratoriju za zdravje zdaj vendarle naročilo verifikacijo testov, ki so po konkretnih dokazih, ki jih objavljamo, očitno slabe kakovosti oziroma so nezanesljivi. In ključno: Majbert za celjsko bolnišnico, ki je včeraj objavila zmagovalca enoletnega razpisa hitrih testov, ni bil sprejemljiv dobavitelj, saj so ugotovili, da niso imeli poravnanih vseh obveznosti do Fursa. Nicoletti pa – mi smo posel z državo izpeljali korektno in tukaj ni nič spornega.
Kazalnik, s katerim premagamo Nemčijo - kadrovanje
23. 12. 2020 06.11
Izjemno hitre menjave ključnih ljudi v osrednjih institucijah in podjetjih, kamor sežejo lovke politike. To je epilog analize Dejstev, zato 'Kadrovski števec' Janševe in Šarčeve vlade zaokrožujemo s pogledom od zunaj. Primerjali smo glavne institucije, podjetja Slovenije in Nemčije na čelu z vladama, rezultat pa osupljiv. Vodilne institucije je v Nemčiji v zadnjih 15, 20 letih vodila ena do največ štiri oseb, v Sloveniji število vodilnih sega od sedem do kar 11. Nemčija je gospodarski motor Evrope. Tudi zaradi kadrovske stabilnosti?
Zvestoba poplačana s kabinetno zaposlitvijo
22. 12. 2020 06.00
Predsednik vlade, generalni sekretar in ministri 14., Janševe vlade so izbrali 101 tesnega sodelavca. Zaradi menjave ministrice in drugih odhodov jih je trenutno 92 zaposlenih po kabinetih na zaupanje, v 13., Šarčevi vladi jih je bilo 82. Kabinetne zaposlitve – po navadi gre za strankarske in prijateljske vezi – so legitimna pravica vsake oblasti, ki prevzame odgovornost za vodenje države, saj si tako izbere najtesnejše sodelavce, ki jim zaupa. Izbrana vladna ekipa ima višje plače, a s padcem vlade oziroma odstopom ministra ostane brez službe – razen ko ne. S koncem mandata se vselej najdejo delovna mesta v javni upravi za izbrane. Pred leti je KPK ugotovil, da so bile te zaposlitve "morda izvedene netransparentno oz. sporno". Ker sumijo, da se praksa nadaljuje, morebitne korupcijsko-klientelistične povezave preiskujejo vnovič. V Cerarjevi in Šarčevi vladi so namreč službe uredili kar 26 ljudem, ki so bili sprva zaposleni na zaupanje.
(Ne)kulturna demontaža in vojna z mediji
21. 12. 2020 06.06
Ni pomembno, si revizor ali zbiratelj, imaš izkušnje in znanje, vizijo in mednarodni ugled, ključna je barva, pa si, čeprav ti stroka prilepi rdeči karton, odslej direktor osrednjih nacionalnih kulturnih institucij. Kompetence, izkušnje in znanje ne štejejo, stroko se presliši. Vlada oziroma kulturni minister Vasko Simoniti imata svojo agendo. Razrešitve upornih, neposlušnih, (namerni) ponavljajoči razpisi, spremembe ustanovitvenih aktov vsled političnega kadrovanja, psovke in diskreditacije, celo ustavitev financiranja. Če je premier napovedal vojno z mediji, mu v takšnem tempu sledi kulturni minister z demontažo kulture. Ne ustavijo ga ne pisma podpore, ne peticije, ne protesti.
V ponedeljek v Ljubljani začetek poskusnega množičnega testiranja
18. 12. 2020 17.21
Prihodnji teden se v prestolnici začenja poskusno množično testiranje na okužbo z novim koronavirusom, so potrdili na ministrstvu za zdravje. Testiranje bo potekalo na Kongresnem trgu, posameznik, ki se želi testirati, mora s sabo prinesti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Vse podrobnosti za zdaj še niso znane.
Kdo je v ozadju državnega milijonskega posla za hitre teste?
18. 12. 2020 11.14
Javno naročilo "Nakup hitrih antigenskih testov za diagnostiko covida-19" se odda podjetju Majbert Pharm za pogodbeno ceno 1,9 evra za hitri test. Tako je odločilo ministrstvo za zdravje, pogodbo pa je že včeraj podpisal – zdaj že nekdanji – minister Tomaž Gantar. Posel za dobavo pol milijona hitrih testov je vreden slab milijon evrov. Je v ozadju izbire posla Rok Snežič, prijatelj predsednka vlade Janeza Janše? Snežič odločno: "Jaz nimam zveze niti s tem poslom niti s temi ljudmi". Se je pa s poslom na Instagramu pohvalil nekdanji član podmladka SDS Luka Lah.
Prevzem Policije z devetimi menjavami in 'eksperimentom' na NPU
18. 12. 2020 06.00
Le ena politična menjava in kar osem strokovnih, samo vprašanje časa je še deseta na PU Ljubljana, pritiski, izbira lojalnih, sodni postopki, višanje plač izbranim – takšna je kadrovska kombinatorika Janševe vlade na Policiji. Čistka se je začela praktično s prvim dnem vladanja, ko je morala oditi generalna direktorica Tatjana Bobnar, ki jo je najprej nasledil Anton Travner, zdaj je v. d. Andrej Jurič. Sledile so razrešitve šefov kriminalistične policije Boštjana Lindava, uniformirane policije Srečka Jarca in vodje odnosov z javnostmi Vesne Drole. Odšel je Franc Pavlin, vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto. Na NPU so se v nekaj mesecih zamenjali kar štirje šefi – po Darku Muženiču, Igorju Lambergarju in Urošu Lepoši, so postavili prijateljico Roka Snežiča, Petro Grah Lazar.
Novi direktorji območnih Zavodov za zaposlovanje iz kroga SDS, SMC in NSi
17. 12. 2020 13.00
"Takšnega brutalnega strankarskega kadrovanja nismo bili deležni še nikoli. Na direktorska mesta prihajajo ljudje brez ustreznih izkušenj, od zunaj, štirje na novo izbrani direktorji prihajajo iz kroga SDS-a, SMC-ja in Nove Slovenije, odstavljajo pa strokovnjake s 30-letnimi izkušnjami," nam osupla pripoveduje zaposlena na Zavodu za zaposlovanje. Še en dokaz podrejanja vlade Janeza Janše, še en poseg v izključno strokovna delovna mesta, pri katerih prostora za politizacijo ne sme biti.
Ugrabljena državna podjetja
17. 12. 2020 05.20
Pogodba o sponzoriranju Gazel, izbora najboljših hitrorastočih podjetij časnika Dnevnik ne bo podpisana zaradi – kot smo izvedeli neuradno – "negativne publicitete Dnevnika o Holdingu slovenskih elektrarn". To naj bi dejala nova vodja korporativnega komuniciranje skupine HSE, sicer dolgoletna medijska svetovalka premierja Janeza Janše, Ksenija Koren. Zmotil naj bi jih članek, da je novi direktor Viktor Vračar obiskal sedež stranke SDS. To je konkreten primer posledic političnega nameščanja svojih ljudi v gospodarstvu in prikaz, kako se moč pozicije nevarno zažira v pore družbe, ki si jih podjarmi politika. V devetih mesecih Janševe vlade smo samo v gospodarstvu našteli 55 posrednih imenovanj in 33 razrešitev.
Imenovanja kot podreditev institucij?
16. 12. 2020 14.59
Vojska, Policija, Sova, OVS so tradicionalno med prvimi na šahovnici političnih menjav vsakokratne oblasti. In to sta storili tako Janševa kot tudi Šarčeva vlada, ki nista mogli skriti kadrovskih apetitov z nameščanjem svojih. Če so Šarčevi poskrbeli za politični pritisk z zaposlovanjem Igorja Šoltesa na Uradnem listu, vrstile so se seje Knovsa zaradi zaposlitve Šarčeve znanke na Sovi, pa skrbi v Janševi vladi še posebej vzbuja zbir nestrokovnjakov. Sovo vodi odvetnik, človek brez obveščevalnih izkušenj. Skrb vzbujajoče so menjave na mestih, ki terjajo apolitične ljudi, ker bdijo tudi nad političnimi veljaki, tako je direktorja Finančne uprave zamenjala direktorica z izkaznico SDS. Sila nenavadne so zamenjave strokovnjakov, prvič v zgodovini je namreč moral oditi direktor Statističnega urada. Posledice čistke strokovnjakov na NIJZ pa že danes v epidemiji neslutenih razsežnosti občuti slehernik.
Janša v povprečju na mesec postavil 124 ljudi, Šarec 88
16. 12. 2020 06.04
Janšev kadrovski števec se je v devetih mesecih zavrtel za 1117 imenovanj in 395 razrešitev. Šarčev v 18 mesecih, kolikor je trajal mandat njegove vlade, 1599-krat zaradi imenovanj in 440-krat zaradi razrešitev. To je epilog analize Dejstev o kadrovanju aktualne in prejšnje vlade strank SDS, LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS. Številke bomo v prihodnjih dneh dali v kontekst ter jim nadeli imena in priimke. Če je oblikovanje ekip legitimna pravica vsake vlade, menjava direktorjev prve politične linije pričakovana, pa je poseg v strokovna delovna mesta celo s spremembo aktov nedopusten, saj z nameščanjem političnih izbrancev, ki večinoma niso strokovnjaki, dopušča demontažo osrednjih nacionalnih institucij. S konkretnim primerom bomo podkrepili, kako moč pozicij nevarno zažira pore družbe, ki si jih podjarmi politika. Od gospodarstva, Policije, do kulture. Povsod so številke menjav izjemno visoke, za temi številkami so zgodbe in je denar.
Informativne oddaje, ki jih je skozi leta ponudil POP TV
06. 12. 2020 07.00
15. decembra 1995 je gledalce z zaslonov pozdravil novi televizijski program POP TV, takrat pa je luč sveta ugledala tudi osrednja informativna oddaja 24UR. Ta je z drugačnim in svežim pristopom naznanila novo obdobje podajanja informacij, hkrati pa ustvarila odlične temelje za razvoj informativnih rubrik in oddaj, katerih namen je bil odprti diskurz in razkrivanje resnice, ki si jo gledalci zaslužijo.
Ekskluzivno, državni razpis za milijonski posel hitrih testov bo odločen v 24 urah
03. 12. 2020 06.00
Ministrstvo za zdravje kupuje pol milijona hitrih antigenskih testov po ceni največ pet evrov za kos. K javnemu naročilu v vrednosti do 2,5 milijona evrov so včeraj popoldne povabili 27 dobaviteljev, ki imajo 24 ur časa, da pripravijo ponudbo danes do 16. ure. Izjemno kratek enodnevni rok ob takšni količini bo velik izziv za ponudnike. Pravzaprav čez noč morajo pripraviti ponudbo, prvo dobavo 150 tisoč testov pa v Slovenijo pripeljati že naslednji petek. Na ministrstvu za zdravje so naše informacije potrdili, podrobnosti pa ne razkrivajo, ker jih bo popoldne predstavil minister Tomaž Gantar. Na seji vlade bodo po naših informacijah potrdili načrt predbožičnega množičnega testiranja.
Avstrijci z dodelano rešitvijo za miren božič, pri nas dvomi in usklajevanja
26. 11. 2020 06.16
Bil je petkov večer in sporočilo predsednika vlade Janeza Janše, da so pristojna ministrstva dobila nalogo do naslednje sobote pripraviti vse potrebno za množično testiranje. Na ministrstvu za zdravje, koordinatorju testiranja, so začeli preigravati scenarije, oblikovali bodo delovno skupino. Za logistično podporo bodo vključili vojsko in civilno zaščito, več podatkov pred prihodnjim tednom ne bo. Neznanke so ciljna publika, ukrepi, učinki in vprašanje, koliko bo to stalo. Medtem imajo v Avstriji razdelan vsak detajl, kupili so 7 milijonov testov za 50 milijonov evrov, 5. decembra začnejo pilotno testirati učitelje, celotno državo pa v tednu pred božičem.
Sodišče zavrnilo Acronove obtožbe novinark Alenke Marovt in Nike Kunaver
14. 11. 2020 07.07
'Vsak državljan, ki kot davkoplačevalec prispeva svoja sredstva v državni proračun na prisilen način, ima pravico izvedeti, kako država porablja njegov denar, zato je bil predmet obravnave nedvomno v javnem interesu.' To je izsek iz sodbe okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrglo zasebni kazenski tožbi zoper novinarki Alenko Marovt in Niko Kunaver. Novinarki sta razkrili neustreznost opreme, ki jo je podjetje dobavilo državi. Z obtožbami, da gre za neresnične navedbe, odvetnik Acrona Velimir Cugmas ni prepričal sodišča.
V Sloveniji 13,5 intenzivne postelje na 100 tisoč prebivalcev, v Avstriji dvakrat več
11. 11. 2020 06.04
270 postelj intenzivne terapije je na voljo v Sloveniji, že včeraj jih je bilo zasedenih skoraj 200. Rezerv ni več veliko, zato je na mestu pogled od zunaj in kontekst, ali se lahko primerjamo z razvitimi državami, ki naj bi imele dovolj kadra in zadostne kapacitete v zdravstvu. Po podatkih OECD se presenetljivo držimo nad povprečjem. Če imamo v Sloveniji na 100 tisoč prebivalcev 13,5 postelje intenzivne terapije, jih imajo v Avstriji dvakrat več, po drugi strani pa so Italijani krepko za nami, imajo jih le 8,6. Kaj pa število navadnih postelj, zdravnikov, medicinskih sester?
38 podjetij za 37-milijonski posel Zavoda za blagovne rezerve
10. 11. 2020 06.00
Vrhunec epidemije in vrhunec zaslužkov dobaviteljev zaščitne opreme. Ta hip sta odprta dva večmilijonska posla, za katera se poteguje okoli 40 podjetij – 37-milijonski Zavoda za blagovne rezerve, ki izbira ponudnike trimesečnih strateških zalog, in prvi del 65 milijonov evrov vrednega štiriletnega skupnega javnega naročila 90 članov Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Izdatki za zdravstvene ustanove za opremo so namreč enormni, UKC Ljubljana je samo v drugem valu do zdaj kupil za 700 tisočakov opreme. Tako bo država s 50 milijoni evrov pomagala tistim zdravstvenim zavodom, ki se bodo za povračilo stroškov prijavili do nedelje, 15. novembra.
Država plačala 100 tisočakov za dodatno opremo doslej neuporabnih ventilatorjev SiriusMed
05. 11. 2020 17.00
Večina od 90 ventilatorjev SiriusMed R30, za katere je država podjetju Geneplanet plačala skoraj 3,3 milijona evrov ali 36.400 evrov za en ventilator, je bila doslej v skladiščih bolnišnic, saj so bili brez dodatne opreme za bolnike s covidom-19 neuporabni. Tako je Zavod za blagovne rezerve od podjetja Medicotehna za skoraj 100 tisočakov kupil posebne cevi, vlažilce in kompresorje za 64 ventilatorjev SiriusMed, da jih 11 bolnišnic, v katerih se tre bolnikov s covidom-19, sploh lahko uporablja. 46 ventilatorjev Bellavista 1000 ima še vedno prepoved uporabe, saj obstaja tveganje za povzročitev smrti bolnika. Analiza Dejstev – bolnišnice imajo na voljo 482 ventilatorjev za bolnike s covidom-19.
Poglejte na zemljevid, kje se lahko samoplačniško testirate, cena okoli 100 evrov
21. 10. 2020 06.00
Klasični molekularni testi PCR, ki pri diagnostiki covida-19 veljajo za zlati standard, v Sloveniji stanejo od 80 do 120 evrov. Zbrali smo podatke, kje in za koliko denarja se lahko samoplačniško testirate, našli smo 22 zdravstvenih domov in šest bolnišnic. Testiranje ni poceni, trener judoistk iz Lopate Marjan Fabjan celo prodaja kombi, da bo lahko plačeval testiranja. Če je test v Luxembourgu, kjer testirajo daleč največ v Evropi zastonj, pa je v Avstriji še dražji kot v Sloveniji, med 110 in 190 evri, na Hrvaškem od 60 do 220 evrov. Razrez cene testa je zgovoren, niso le epruvete in brisi, so visoko usposobljeni ljudje, zaščitna oprema, aparature, znanje, kompleksni postopki.
17 bolnišnic prejelo navodila za hitre antigenske teste, uporablja jih 10
20. 10. 2020 06.00
Več testiranja, več odkritih okužb na novi koronavirus, hitrejša zajezitev epidemije covida-19. Kapacitete in število zaposlenih v petih laboratorijih, ki analizirajo vzorce, so omejeni. Analiza okoli šest tisoč PCR-testov dnevno, ki velja za zlati standard, je za zdaj zgornja meja zmogljivosti. So rešitev čedalje zanesljivejši hitri antigenski testi? Bolnišnice so že prejele navodila strokovne komisije ministrstva za zdravje za hitre teste, kdaj so primerni in za koga. 10 bolnišnic jih že uporablja oziroma preizkuša ali pa bodo začele v tem tednu, UKC Ljubljana jih na javnem razpisu kupuje za 2,34 milijona evrov in jih je pretekli konec tedna že uporabljal na urgenci.
V skrajnem primeru 171 intenzivnih postelj in 394 ventilatorjev za covid bolnike v 13 bolnišnicah
22. 09. 2020 06.00
V zadnjem tednu se je število hospitaliziranih covid bolnikov podvojilo, včeraj jih je bilo že 70, na intenzivni terapiji 15. Stroka se boji navala velikega števila bolnikov hkrati. Kdo jih bo zdravil, kje, koliko intenzivnih postelj in ventilatorjev imamo na voljo? Naredili smo analizo 13 bolnišnic in ugotovili, da bi lahko s skrajnimi napori, večina manjših zgolj ob odpovedi rednega programa in s tem neizogibnega daljšanja čakalnih dob, zagotovili 171 intenzivnih postelj. Kakovostnih ventilatorjev je celo dvakrat več - 394, kot so bolnišnice sposobne zagotoviti prostora in zdravniško-sestrskih ekip. Zgovoren podatek je, da v intenzivni terapiji UKC Ljubljana za 10 bolnikov na dan potrebujejo kar 61 zdravnikov in sester.
Zaradi kadrovske krize za zdaj 55 intenzivnih postelj, pritisk covid bolnikov narašča, odprli še tri bolnišnice
21. 09. 2020 06.00
V štirih covid bolnišnicah – UKC Ljubljana, UKC Maribor, Klinika Golnik in SB Celje – je bilo v prvem valu na voljo skupaj 95 postelj intenzivne terapije, a profesor Marko Noč opozarja, to je zdaj številka na papirju. Zaradi skrb vzbujajočega pomanjkanja medicinskih sester in zdravnikov je na voljo le 44 postelj intenzivne terapije v covid bolnišnicah in dodatnih 15 v še treh bolnišnicah, Novo mesto, Murska Sobota in Nova Gorica, ki so jih odprli v soboto zaradi hitrega naraščanja obolelih okuženih. UKC Ljubljana bo znotraj ustanove prerazporedil 73 sester, koliko jih bodo preostale bolnišnice, še ni jasno. Vseh intenzivnih postelj v 13 bolnišnicah, če bi opustili vse programe, je sicer 257, ventilatorjev pa dvakrat več.
Za preiskovanje Snežiča ustanovljena Specializirana preiskovalna skupina strokovnjakov štirih institucij
11. 09. 2020 05.11
Dvakratnega doktorja prava Roka Snežiča v Bosni in Hercegovini obravnavajo tako na tožilstvu in sodišču kot v dveh agencijah, v Sloveniji pa v več postopkih na tožilstvu in NPU, posebej zanj naj bi ustanovili Specializirano preiskovalno skupino s strokovnjaki štirih institucij, ob tožilstvu in NPU še Furs in Urad za preprečevanje pranja denarja. Ali ga preiskujejo zaradi suma 2,4 milijona evrov utaje davkov v BiH, ne izdajo, bosanska agencija SIPA ga ni ovadila, je pa z njim povezane ljudi. Da bi ga preiskoval kdorkoli v Bosni, Snežič zanika, ne zanika pa dolga do Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki od Snežiča skupaj terja pol milijona evrov iz dveh pravnomočnih sodb.
Slovenija prek bosanskih organov išče Snežičevo premoženje za izterjavo 142 tisočakov dolga
10. 09. 2020 05.01
Rok Snežič, dvojni doktor prava in davčni svetovalec predsednika vlade, državi že pet let dolguje tudi 142 tisoč evrov, ki jih je pridobil s kaznivima dejanjema zatajitve finančnih obveznosti in goljufij po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker v Sloveniji nima lastniškega premoženja, kot razkrivamo iz dokumentov, na sodišču poskušajo prek organov Bosne in Hercegovine najti Snežičevo premoženje in izterjati dolg. Na sodišču v BiH tako še vedno preverjajo, ali ima Snežič kaj premoženja, kar pa sam zanika in poudarja, da dolga ne bo plačal, ker ni dolžan nič.Medtem pa vlada na ključne položaje v državi, kjer je Snežič v postopkih, nastavlja ljudi iz kroga SDS.
'Fiktivni izbor izvajalcev? Čelan kljub trditvam TGZS ni bil nikoli protikandidat Pivčeve'
07. 09. 2020 05.04
"Klicali naj bi ga na stacionarno telefonsko številko, preko katere ne more komunicirati v času, ko je bil na dopustu na Hrvaškem, zato so navedbe netočne." Tako je nekdanji ptujski župan in direktor Bistre Ptuj Štefan Čelan z dokazilom gospodarskemu ministrstvu na laž postavil turistično zbornico in posredno nakazal, kako so v resnici izbirali zunanje strokovnjake za domnevno koruptiven projekt SRIPT. Trdi, da ni bil protikandidat Pivčeve za zunanjega svetovalca, ali drugače povedano, Pivčeva ni bila boljša izbira od Čelana, kot kaže, je bila prva in edina izbira prijateljice Pergerjeve. Ob nezakonitih zaslužkih, gospodarsko ministrstvo sumi še na fiktiven izbor izvajalcev. Pivčeva po naših informacijah ni dokazala avtorskega dela, za katerega je računala 200 evrov na uro.
160 tisočakov naj bi nezakonito zaslužili trije, tudi Pivčeva
04. 09. 2020 05.45
Ministrstvo za gospodarstvo je po naših neuradnih informacijah v končnem poročilu o aferi SRIPT potrdilo, da vsa avtorska dela niso bila opravljena. Tudi tista od kmetijske ministrice in predsednice DeSUS Aleksandre Pivec ne. Neuradno je v tej aferi nastalo za kar 160 tisoč evrov nezakonite premoženjske koristi, pravijo naši viri na ministrstvu. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi Pivčeva nezakonito zaslužila dvakratnik javno objavljenega zneska. Pivčeva se ni odzvala na naš klic in sporočilo. Po naših informacijah pa naj bi se že v prihodnjem tednu na tožilstvu pogovarjali o nadaljnjih korakih v aferi SRIPT.
Črno na belem: maske podjetja Acron niso skladne z zakonodajo SLO in EU
06. 07. 2020 08.46
Pridobili smo nove dokumente, da slovenjgraško podjetje Acron, ki je za dobavo mask FFP2 z državo podpisalo tri pogodbe, težke 30 milijonov evrov, ni predložilo ustreznih dokazil o skladnosti oziroma ustreznosti certifikatov. Več kot pol milijona njihovih mask je Zavod za blagovne rezerve zavrnil že konec aprila. Še več: v začetku junija so na Zavodu jasno zapisali, da maske, ki so jih dobavili, niso skladne ne s slovensko ne z evropsko zakonodajo. Kljub vsem dokumentom, ki smo jih objavili, pa podjetje Acron od naše medijske hiše s tožbo zahteva za 120 tisoč evrov odškodnin, novinarje pa preganja tudi z zasebnimi kazenskimi tožbami.
Zakaj vsi starostniki ne živijo dostojne starosti?
23. 06. 2020 06.00
90 tisoč starostnikov živi pod pragom revščine, ki znaša 703 evre na mesec. Zanje so domovi in pomoč na domu predragi. Ne poznajo pravic, ugodnosti – denimo varstvenega dodatka, ne le, da imajo premalo znanja za izpolnjevanje prezahtevnih obrazcev, zanje so nedostopni, saj so večinoma na spletu. Prevečkrat so pozabljeni od družbe, sosedov. Njihovo dostojanstvo, preživetje rešujejo humanitarne organizacije. Najbolj dejaven je Humanitarček in njihov družbeno kritičen projekt Vida, v okviru katerega opozarjajo na stisko starostnikov in jim nudijo pomoč.
Družba, politika se mora odločiti, koliko je vredno človeško življenje
19. 06. 2020 06.00
Koliko je vredno človeško življenje starejših, se sprašuje eden najvidnejših strokovnjakov za področje demence, starizma, zdravnik nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Starejših od 80 let je že 115 tisoč Slovencev, čez 30 let jih bo vsaj dvakrat več. Dvakrat več bo tudi dementnih, že danes jih je blizu 50 tisoč. Prepuščeni so samim sebi, sistem pomoči starejših ne deluje, posebne geriatrične bolnišnice nimamo, geriatrični oddelki so izjema. Bo konec otroškega preigravanja politikov, ki jo vodi misel na volitve, ne pa jasno začrtana vizija življenja našega naroda?