Ali
Nanizanka o življenju kraljeve družine ima že 2000 nadaljevanj
18. 04. 1998 11.50
Tedenska televizijska oddaja, ki govori o življenju japonske cesarske družine, na sporedu pa je že celih 39 let, bo kmalu štela že 2000 nadaljevanj. Tako bo postala ena izmed najdaljših oddaj na Japonskem sploh. 15-minutno oddajo, ki se imenuje "Družinski album cesarske družine", predvajajo vsako soboto zjutraj. Prvo oddajo so posneli leta 1959, ko se je tedanji cesar Akihito poročil s cesarico Mičiko. Oddajo zaznamuje vljuden in konzervativen slog - kritično obravnavanje cesarske družine je na Japonskem tabu. Ponavadi v oddaji pripravijo novice o članih cesarske družine in ob tem pokažejo posnetke družine med izleti v hribe, ob praznovanju praznikov ali ob obisku v tujini. Oddajo po celi državi predvaja 24 televizijskih postaj, povprečno pa jo gleda 7 odstotkov gledalcev. Kot je povedal predstavnik ene izmed komercialnih televizijskih postaj, ki prav tako predvaja oddajo o cesarski družini, naj bi oddajo začeli pripravljati predvsem zaradi priljubljenosti cesarice Mičiko, ki se je kot prva plebejka poročila v cesarsko družino. Oddaja naj bi dosegla večjo gledanost takrat, ko se bolj posveča ženskim članicam družine.
Francijo bodo kmalu preplavili plakati o evru
18. 04. 1998 11.35
Maja bodo vsa večja mesta Francije preplavili plakati, ki bodo skušali pritegniti zanimanje širše javnosti za prihodnjo uvedbo evra. Na plakatu, ki so ga za oglaševalno družbo Dauphin oblikovali trije študentje Šole za dekorativno umetnost v Strasbourgu, velika glava, posajena na majhno telo, sprašuje: "Ali je zgodba ista, čeprav knjigo plačam v evrih in Ali prispem na cilj, četudi potovanje plačam v evrih?". Plakate čaka še nekaj manjših sprememb, nato pa jih bo družba Dauphin začela deliti oblastem v približno 150 mestih po državi. Ogromni plakati (štiri metre visoki, tri metre široki) bodo krasili Strasbourg tudi med tednom evra od 3. do 9. maja. Namen plakatov je spodbuditi ljudi k razmisleku, tako da bi se z vprašanji obrnili na svoje mestne oblasti. Oblikovalci plakata, Sandra Chamaret, Vincent Menu in Christian Vigan, so povedali, da so želeli približati prihodnjo skupno evropsko valuto vsakdanjemu življenju in ljudem, spodbuditi ljudi k spraševanju ter spremeniti koncept tradicionalnega oglaševanja, ki je usmerjen izključno v komercializacijo.
Kia Motors pod prisilno upravo
17. 04. 1998 16.37
Južnokorejski avtomobilski proizvajalec Kia Motors, ki se je že dalj časa nahajal v hudih finančnih težavah, je z sklepom vlade prešel pod prisilno upravo civilnega sodišča. Ta je razrešil sedanjo upravo in za vodenje podjetja zadolžil neodvisnega prisilnega upravitelja ter mu naročil, da oblikuje načrt za ozdravitev podjetja, katerega premoženje so začasno zamrznili. S tem je vlada začela z izvajanjem svojega programa, ki naj bi pomagal k ozdravitvi južnokorejskih koncernov v dolgovih. Sklep je razveselil predvsem upniške banke Kia Motors-a, ki so že dalj časa upale na likvidacijo podjetja in njegovo prodajo tujim ali domačim kupcem. Kot je znano, sta željo za nakup omenjenega podjetja pokazala južnokorejska konkurenta Hyundai in Samsung. Lani je Kia Motors proizvedel 780.000 vozil, 14.000 zaposlenih pa je že zagrozilo s stavko, saj menijo, da bo prisilni upravitelj podjetje prodal.
Vlada dva zakona pripravila za tretje branje
17. 04. 1998 08.24
Direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade povedala, da je vlada za tretje zakonodajno branje pripravila zakon o centralnem registru in v besedilo vključila vse amandmaje, predlagane v državnem zboru. Vlada je tudi določila tudi za tretjo parlamentarno obravnavo besedilo zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Kosovo: Pogajanja znova propadla
16. 04. 1998 16.43
Delegacija srbskih pogajalcev je danes že enajstič zaman prišla v Prištino na pogajanja s predstavniki kosovskih Albancev, ki se na vabilo niso odzvali.
Vlada bo vsekakor pomagala prizadetim območjem
16. 04. 1998 11.46
S potresom prizadeto območje sta včeraj obiskala premier Janez Drnovšek in podpredsednik vlade Marjan Podobnik; prvi je bil v Zgornjem Posočju, drugi pa na Gorenjskem.
Premierna uprizoritev Haškovega Dobrega vojaka Švejka na odru SSG v Trstu
16. 04. 1998 07.50
Ansambel Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu bo v petek, 17. aprila, pripravil zadnjo letošnjo premiero - predstavo Dobri vojak Švejk v režiji češkega dramatika in režiserja Stanislava Moša, ki je hkrati avtor najnovejše priredbe slovitega humorističnega romana Jaroslava Haška.
Vaclav Havel operiran
15. 04. 1998 07.38
Na univerzitetni kliniki v Innsbrucku so morali včeraj nujno operirati češkega predsednika Vaclava Havla, ki je po operaciji zunaj življenjske nevarnosti. Havel je "še zelo šibak, vendar pa ima vse možnosti za ozdravitev", je povedal Ernst Bodner, vodja osemčlanske zdravniške ekipe, ki je opravila operacijo. Triinpolurni poseg je bil "tehnično zelo težak", potekal pa je brez zapletov. "Kritična faza" lahko po Bodnerjevih besedah traja še nekaj dni, predsednika pa bi lahko v Prago prepeljali v dveh tednih.
Unicef zahteva obravnavo rekrutiranja otrok kot vojnega zločina
14. 04. 1998 16.37
Unicef se je danes zavzel, da bi novo mednarodno sodišče rekrutiranje otrok obravnavalo kot vojni zločin. Gre za stalno mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki je še v ustanavljanju, pristojno pa naj bi bilo za zločine proti človeštvu, genocid in vojne zločine.
Irak ni več sposoben izdelave jedrskega orožja
14. 04. 1998 09.42
Irak po mnenju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) trenutno ni več sposoben izdelovati jedrskega orožja. Takšno mnenje je omenjena agencija vsaj zapisala v poročilu, ki ga je v ponedeljek predložila Varnostnemu svetu Združenih narodov. Sklepi slonijo na ugotovitvah strokovnjakov IAEA, do katerih so se dokopali v času od 1. oktobra lani do 1. aprila letos ob ogledu 93 naprav v Iraku. Večino inšpekcij so opravili brez predhodne napovedi. Med pregledi pa niso našli "nobene sledi o prepovedanem materialu, opremi ali dejavnosti" za izdelavo jedrskega orožja.
V ZRJ milijon in pol brezposelnih
13. 04. 1998 09.44
V Zvezni republiki Jugoslaviji je brezposelnih milijon in pol ljudi. Med njimi je 800.000 ljudi brez kakršnekoli zaposlitve, 700.000 je na prisilnem dopustu ali pa so tehnološki višek. Zveza neodvisnih sindikatov Jugoslavije tudi navaja, da je število brezposelnih v ZRJ že višje kot število upokojencev, ki jih je milijon in 477.663. Med brezposelnimi je največ mladih ljudi, starih do 30 let. Približno 80 odstotkov vseh brezposelnih čaka na delo že več kot leto dni, kar pomeni, da postaja brezposelnost trajna.
V Indoneziji prepovedali potovanja v tujino 50 bančnim managerjem
13. 04. 1998 09.42
V Indoneziji so 50 bančnim managerjem začasno prepovedali potovanja v tujino. Gre za vodilno osebje "problematičnih" bank, katerih dejavnosti so v preiskavi. Prepoved potovanj velja za 30 dni, lahko pa jo podaljšajo tudi do pol leta, če ne bodo poravnali svojih obveznosti do centralne banke. Minister za pravosodje Muladi je tudi povedal, da je prepoved potovanj v okviru načrta restrukturiranja bančnega sistema, ki je v skladu s pogoji 43 milijard dolarjev visokega posojila Mednarodnega denarnega sklada. V začetku meseca je vlada zaprla ali prevzela nadzor nad 14 nelikvidnimi bankami, nekaj med njimi pa je bilo povezanih z družino predsednika Suharta.
Predsednik DZ Podobnik odpotoval v Sarajevo
13. 04. 1998 09.39
V Sarajevo je dopoldne odpotovala slovenska delegacija pod vodstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki se bo v naslednjih dveh dneh mudila v glavnem mestu Bosne in Hercegovine (BiH) ter med drugim tamkajšnjim predstavnikom uradno predala tovor sanitetnega materiala in zdravil iz okvira slovenske humanitarne pomoči BiH. Po sprejemu na sarajevskem letališču bodo člani delegacije prvi dan obiska najprej odšli na pogovore na slovensko veleposlaništvo, ki ga vodi veleposlanik Drago Mirošič, in se zatem v prostorih kulturnega društva Ivan Cankar srečali s predstavniki tamkajšnje slovenske skupnosti. V BiH živi okoli 20.000 oseb slovenske narodnosti ali potomcev slovenskih prednikov, med katerimi se bodo srečanja s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom poleg sonarodnjakov iz Sarajeva udeležili tudi predstavniki slovenskega življa iz Tuzle, Zenice, Travnika, Viteza in Kaknja.
Napoved za Slovenijo
13. 04. 1998 09.00
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, delno kot plohami ali posameznimi nevihtami. Več padavin bo v zahodni Sloveniji. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 metrov. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 5 do 10, ob morju do 13 stopinj C.
Bar za nadebudne umetnike
13. 04. 1998 07.48
V ameriškem mestu Philadelphia so nedavno odprli Art bar, v katerem trikrat tedensko nastopajo modeli. Umetniki, ki so čez dan zaposleni kot prodajalci knjig, grafični oblikovalci ali slikarji pokrajin, prihajajo, da bi slikali človeško figuro. Art bar jim nudi možnost, da lahko zastonj skicirajo, medtem ko jim pomeni drugo možnost plačevanje v kakšni slikarski šoli. Modeli med premori klepetajo z gosti, slika pa tudi lastnik bara, takrat, ko mu ni treba točiti piva. Obiskovalci so zadovoljni, saj pravijo, da v baru bolj sproščeno slikajo, saj njihova umetnina ni nujno tudi dobra. Zadovoljen pa je tudi lastnik, ki je bar odprl z željo, da bi postalo zbirališče ljubiteljev umetnosti.
Irska skupnost v New Yorku zadržana do mirovnega sporazuma
12. 04. 1998 11.13
Newyorčani irskega porekla so povečini zadržani do zgodovinskega mirovnega sporazuma, ki obljublja boljše čase na Severnem Irskem po 30 letih nasilja in 3000 žrtvah. New York je že dolga leta kulturno in politično središče Ircev v ZDA, tako katolikov kot tudi protestantov, ki na Severnem Irskem predstavljajo večino. New York Times je zato opravil raziskavo med različnimi irskimi organizacijami. "Mirovni sporazum obljublja veliko. Toda v preteklosti smo videli že mnogo premirij in sporazumov," je dejala predsednica Galske lige Kathleen Regan. Večina irskih poslovnežev in lastnikov številnih irskih pubov v New Yorku je prav tako pesimistična. "Mislim, da se ne bo nič spremenilo. Versko sovraštvo je pregloboko zakoreninjeno," trdi lastnik gradbenega podjetja Thomas Devine. Direktor Imigracijskega centra smaragdni otok, ki pomaga irskim priseljencem, Eamon Dornan, meni, da je sporazum onemogočil združitev irskih ozemelj in s tem poglobil razdeljenost države. Ameriški Irci izražajo tudi dvome o poštenosti napovedanih referendumov, s katerima bodo Irci potrdili ali zavrgli sporazum. "Zadeva lahko vsak trenutek ponovno eksplodira. Kdo bo nadziral referendum? Na Severnem Irskem ni bilo poštenih volitev že 800 let," je dejal Paddy Reiley,lastnik irskega puba.
Ženske trpijo zaradi hujših bolečin kot moški, toda jih bolje prenašajo
12. 04. 1998 10.55
Ženske so bolj občutljive na bolečino kot moški, toda prenašajo jo bolje, hitreje si opomorejo in ne dopuščajo, da bi bolečine vplivale na njihovo razpoloženje, kaže najnovejša ameriška študija, v kateri je sodelovalo 99 žensk in 38 moških, obolelih za artritisom. Raziskave so pokazale, da se ženske pogosteje pritožujejo zaradi bolečin, vandar pa nanje gledajo kot na "poziv za akcijo" t.j. za ukrepe, s katerimi bolečine zmanjšajo oziroma preusmerijo pozornost drugam. Medtem pa se moški raje poslužujejo metode "molči in trpi". Dr. Karen Berkley z univerze v Tallahasseju na Floridi meni, da daje ženskam večja občutljivost na bolečino dolgoročno gledano moč, pomaga jim, da bolečino identificirajo in s tem v zvezi ustrezno ukrepajo. Ponavadi se ženske, ko čutijo, da bodo izposravljene bolečinam (na primer pri porodih in operativnih posegih) ustrezno pripravijo in že vnaprej iščejo rešitve (učijo se tehnik sproščanja ali poiščejo strokovno pomoč). Nasprotno pa moški čakajo in dopuščajo, da jih bolečina "napade" nepripravljene, zato se z njo težje spopadejo. Nekateri strokovnjaki menijo, da naj bi vzroki za to tičali v količini spolnih hormonov estrogena in testosterona pri ženskah oziroma moških.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Pivo varuje srce
11. 04. 1998 10.37
Ljudje, ki pijejo pivo v zmernih količinah, imajo za 50 odstotkov manj možnosti, da doživijo srčni infarkt, kot pa osebe, ki uživajo alkohol v velikih količinah ali pa ga sploh ne pijejo, trdi nemški profesor Ulrich Keil. Njegova trditev temelji na osemletnih raziskavah, ki so zajele prek 2000 moških in žensk med 45 in 64 letom. Raziskave so pokazale, da je nevarnost srčnega infarkta najmanjša pri moških, ki dnevno popijejo dva do štiri kozarce piva oziroma od 20 do 39 gramov alkohola, ženske pa bi morale dnevno spiti največ "dve mali pivi".
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Napoved za Slovenijo
11. 04. 1998 09.15
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma kot plohami ali posameznimi nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 11, najvišje dnevne od 11 do 16, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 18 stopinj C.
Dve zahtevni glasbeno-scenski deli v enem opernem večeru
10. 04. 1998 17.49
Deli Igorja Stravinskega Oedipus Rex in Carla Orffa Trionfo di Afrodite, ki ju bodo v četrtek, 16. aprila, v SNG Opera in balet Ljubljana premierno uprizorili v enem večeru, sta po glasbeni strani obe sodobni in za izvajalce zahtevni, tako da sta bolj znani po koncertnih ali "polscenskih" uprizoritvah. Povezano uprizoritev opere-oratorija in kantate so pripravili dramaturginja in asistentka režije Tatjana Ažman, režiser Krešimir Dolenčić, dirigent Loris Voltolini, scenografka Izabela Šimunović, kostumograf Alan Hranitelj, koreograf Matjaž Farič in drugi; poleg sila zahtevnih glavnih pevskih vlog, predvsem pri Stravinskem, pa se bo z dobro opravljenim delom lahko dokazal predvsem operni zbor, ki bo nelahko partituro pel po spominu; poleg tega bo ansambel obe deli izvajal v izvirnih jezikih.
Sklenitev sporazuma o Ulstru znova preložili
10. 04. 1998 17.48
Tiskovni predstavnik britanskega premiera Tonyja Blaira je sporočil, da je v zadnji uri na pogajanjih o Ulstru prišlo do težav, zaradi katerih sporazuma ne bodo mogli skleniti do napovedanega roka v začetku današnjega popoldneva. Na novinarski konferenci, ki so jo sklicali zaradi pred tem objavljene novice, da so pogajalci dosegli soglasje o sporazumu, je tiskovni predstavnik namreč sporočil, da sta "na dan prišli ena ali dve nepričakovani zadevi, ki se njihovim upanjem navkljub nista uresničili", ter da pogajalci niso sklenili sporazuma. O naravi nepričakovanih zadev ni poročal. Dejal pa je, da bo Tony Blair ostal na pogajanjih, dokler pogajalci v Belfastu ne bodo dosegli rešitve.
Pomanjkanje hrane prizadelo 7,5 milijona Indonezijcev
09. 04. 1998 17.10
Zaradi najhujše suše v tem stoletju akutno pomanjkanje hrane po podatkih Združenih narodov grozi približno 7,5 milijona ljudem v Indoneziji. Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri ZN (FAO) in Svetovni program za prehrano (WFP) sta mednarodno skupnost zato pozvala k "obsežnim ukrepom za pomoč" Indoneziji. Suša je posledica vremenskega pojava El Nino. Še posebej grozeče je dejstvo, da sušo spremlja tudi težka gospodarska kriza v Indoneziji. Hitro naraščanje cen živil in povečevanje brezposelnosti sta razlog, da število ljudi, ki živijo pod mejo revščine, še vedno narašča. Države donatorke so zato pozvali, naj Indoneziji pomagajo s približno dvema milijonoma ton riža ali z ustrezno finančno podporo.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Rusija ne bo uvedla sankcij proti Lativiji
09. 04. 1998 12.27
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Borisa Jelcina Sergej Jastržembski je danes dejal, da Rusija ne bo uvedla gospodarskih ukrepov ali celo embarga proti Latviji.
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope obsoja referendum o Kosovu
08. 04. 1998 17.13
Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer je danes hudo skritizirala včerajšnjo odločitev narodne skupščine Republike Srbije, da 23. aprila organizira referendum o tem, ali naj pri dialogu s kosovskimi Albanci posreduje mednarodna skupnost. Fischerjeva je v sporočilu za javnost izrazila prepričanje, da to pomeni pridobitev izgovora za zavrnitev mednarodnega posredovannja v kosovski krizi, obenem pa nadaljevanje politike, ki je že doslej vodila ZR Jugoslavijo v osamitev in takorekoč gospodarski zlom.
23. aprila bo referendum o tuji udeležbi pri reševanju krize na Kosovu
08. 04. 1998 11.56
Srbski parlament je včeraj odločil, da bodo 23. aprila v Srbiji razpisali referendum, na katerem se bodo volilci opredelili do morebitne udeležbe tujih predstavnikov pri reševanju krize na Kosovu.