Apollo 1
Trije vesoljski sprehodi dovolj
04. 08. 2005 00.00
NASA se je odločila, da četrti vesoljski sprehod astronavtov raketoplana Discovery ni potreben, saj je varen in pripravljen za vrnitev na Zemljo.
Politik Tom Hanks
25. 07. 2005 00.00
Dvakratni oskarjevec bo v novem filmu zaigral politika, ki je pomagal pogubiti Sovjete v Afganistanu.
Tom Hanks v srhljivki
18. 11. 2004 00.00
Znani igralec Tom Hanks se bo v srhljivki <em>Sakrileg</em> preizkusil v vlogi raziskovalca.
Tom Hanks v srhljivki
18. 11. 2004 00.00
Znani igralec Tom Hanks se bo v srhljivki <em>Sakrileg</em> preizkusil v vlogi raziskovalca.
35 let 'Velikega koraka za človeštvo'
20. 07. 2004 00.00
Pred 35 leti sta ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin pristala na Luni. ZDA medtem razmišljajo o stalni postaji na Mesecu.
Kako se tuširajo astronavti?
02. 07. 2004 00.00
Astronavti več mesecev ostanejo v vesolju, kar povečuje tudi potrebo po higieni.
Nov mineral na mesecu
05. 05. 2004 00.00
Pri meteoritu DHOFAR 280, ki je leta 2000 priletel iz Meseca na Zemljo, so odkrili nov mineral iz silicija in železa.
Mars: Presenetljiva odkritja
26. 01. 2004 00.00
Glede na fotografije, ki jih je z Marsa začel pošiljati raziskovalni robot Opportunity, je površje na rdečem planetu precej temnejše, kot so strokovnjaki domnevali doslej.
Gneča v vesolju
19. 10. 2003 00.00
Ta teden je Kitajska v vesolje uspešno izstrelila raketoplan s človeško posadko in se tako pridružila ZDA in Sovjetski zvezi oziroma Rusiji, edinima državama, ki sta doslej opravili izstrelitev človeka v vesolje. Resno raziskovanje vesolja se je začelo leta 1957, ko je Sovjetska zveza v vesolje izstrelila satelit <em>Sputnik</em>.
Odstop Nasinih strokovnjakov za varnost
23. 09. 2003 00.00
Vseh devet strokovnjakov svetovalne skupine za varnost (ASAP) pri vesoljski agenciji NASA je odstopilo zaradi ostrih kritik ob februarski nesreči raketoplana Columbia.
Novo čipovje za AMDjeve procesorje
11. 03. 2003 00.00
VIA je napovedala novo vezno čipovje, Apollo KT400A, namenjeno AMDjevim procesorjem Athlon XP.
Vojko Kogej: Vsi vesoljci so veliki junaki
01. 02. 2003 00.00
V klepetalnici 24ur.com smo se o nesreči raketoplana Columbia pogovarjali z Vojkom Kogejem, poznavalcem vesoljskih poletov in ustanoviteljem in vodjem Vesoljske tiskovne agencije VTA.
Nesreče na poti v vesolje
01. 02. 2003 00.00
V več kot 40-ih letih vesoljskih poletov je strmoglavljenje raketoplana Columbia tretja hujša nesreča ameriške agencije za vesolje.
Študentje ukradli kamenje z lune
27. 12. 2002 00.00
Trije študentje, ki so prek poletja delali za ameriško vesoljsko agencijo NASA, so priznali, da so iz vesoljskega centra v Hustonu odnesli sef, v katerem je bilo 300 kilogramov kamenja z lune.
Vse več filmskih uspešnic v imax formatu
28. 11. 2002 00.00
V Evropi si bo priljubljene filme kmalu mogoče ogledati na ekranih, visokih osem nadstropij, kar bo omogočila nova tehnologija, ki bo "normalne" filme prilagajala za prikazovanje v Imaxovih kinih.
Del rakete Apollo 12 zopet v orbiti
22. 09. 2002 00.00
Po poročanju ameriške vesoljske agencije NASA je Zemlja prvič v svoji zgodovini "ponovno osvojila" kak predmet iz Sončeve orbite. Tretja faza stare rakete Apollo je namreč iz Sončeve orbite za kratek čas zavila v Zemljino.
Huda poškodba Jasona Priestleya
12. 08. 2002 00.00
Ameriški igralec Jason Priestley, znan po vlogi v nanizanki Beverly Hills 90210, se je včeraj huje poškodoval med treningom za cestno dirko.
VIA Apollo P4X333
16. 03. 2002 00.00
Podjetje VIA je predstavilo novo čipovje, za Intelove procesorje Pentium 4, ki je povečalo prepustnost vodila do pomnilnika za 25%.
Pred 35 leti zgoreli astronavti Apolla 1
26. 01. 2002 00.00
Med vajo v kabini ameriške vesoljske ladje Apollo 1 na vrhu nosilne rakete saturn 1B so pred 35 leti zgoreli trije ameriški astronavti; poveljnik posadke Virgil I. (Ivan) Grissom, Edward H. White II in Roger B. Chaffee.
Intel proti Vii
23. 08. 2001 00.00
Korporacija Intel je opozorila izdelovalce osebnih računalnikov, da se izogibajo novemu naboru čipov za Pentium 4, ki ga izdeluje podjetje Via Technologies.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Palace zaradi vzdrževanja zaprt
26. 01. 2001 00.00
Iz portoroških Hotelov Palace so sporočili, da bodo v nedeljo, 28. januarja, prvič po letu 1995 za deset dni zaprli Grand hotel Palace zaradi rednih vzdrževalnih del. Portoroški hotel, v katerem beležijo v povprečju 85-odstotno zasedenost vse leto, je bil na podlagi odredbe zdravstvene inšpekcije zaprt minuli december zaradi naporov, da bi iz toplovodne napeljave odpravili bakterijo Legionella pneumophila, ki povzroča t.i. legionarsko bolezen.
Grytzku Mascioniju podelili Schillerjevo nagrado
08. 10. 2000 00.00
Švicarskemu pisatelju Grytzku Mascioniju so včeraj podelili Schillerjevo nagrado, ki velja za najboj ugledno švicarsko književno nagrado. Sklad Friedricha Schillerja se je s tem poklonil "virtuoznemu pisatelju, ki prestopa jezikovne in miselne meje", je odločitev utemeljila žirija. Nagrado v vrednosti 30.000 švicarskih frankov podeljujejo vsakih štiri do šest let, med drugim pa sta jo prejela tudi Friedrich Duerrenmatt in Max Frisch. Žirija je Mascionija, ki je odrastel v italijanskogovorečem delu švicarskega kantona Graubuenden, nagradila kot predstavnika italijanske manjšine. Mascioni je bralcem drugod v Švici malo znan, saj so njegova dela prevajana le v manjšem obsegu. Mascioni že od svojega 17. leta objavlja pesmi, romane, eseje, drame ter piše scenarije, poleg tega pa prevaja tudi iz slovenščine, retoromanščine in starogrškega jezika. Med njegova najpomembnejša dela sodijo pesniški zbirki "I passeri di Horkheimer" (1969) in "La vanita di scrivere" (1992), romana "Carta d'autunno" (1973) in "La notte di Apollo" (1990) ter biografija Saffo (1981). Mascioni je bil rojen 1. decembra 1936 v italijanskem mestu Villa di Tirano.
Pepsi Island Youth Festival na Madžarskem
04. 08. 2000 12.42
Na največjem rock in pop festivalu v Evropi na otoku Obuda na Madžarskem se je v sredo zvečer, ob njegovi otvoritvi, zbralo 40.000 glasbe željnih poslušalcev, kar je enkrat več kot lansko leto. Organizatorji festivala, ki bo potekal do 9. avgusta, pričakujejo vsega skupaj več kot 300.000 obiskovalcev. Lani se je festivala udeležilo približno 297.000 obiskovalcev.
Pred 31 leti prvič na Luni
21. 07. 2000 21.12
Na današnji dan pred 31-imi leti sta se po Luni prvikrat sprehodila dva vesoljca; to sta bila ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin ''Buzz'' Aldrin.
Zlata medalja kongresa vesoljcem Apolla 11
21. 06. 2000 14.25
Predstavniški dom ameriškega kongresa je članom posadke vesoljskega plovila Apollo 11 včeraj podelil zlato medaljo kongresa in jim tako izkazal priznanje za ''monumentalno in neprimerljivo raziskovanje vesolja''. Poveljnik Apolla 11 Neil Armstrong in za njim še Edwin ''Buzz'' Aldrin sta 20. julija 1969 kot prva človeka stopila na luno. Zlata medalja kongresa je eno od najpomembnejših častnih priznanj v ZDA.
Pred 30 leti je pristanek na Luni spodletel
17. 04. 2000 17.43
Pred 30 leti bi morala na visoki planoti Fra Mauro na Luni pristati dva člana posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 13, a je bilo treba zaradi okvare servisnega modula matične ladje Odiseja namen opustiti in začel se je boj za preživetje tričlanske posadke, ki se je uspešno končal na današnji dan, 17. aprila 1970.
Priprava čipovja Apollo Pro 133A
05. 04. 2000 17.53
Podjetje VIA je sporočilo, da pripravlja čipovje Apollo Pro 133A, ki bo podpiralo uporabo dveh procesorjev Pentium II/III. Velikost naslovnega pomnilniškega prostora so razširili na 4GB, kar bo v kombinaciji z dvoprocesorsko zasnovo idealno za uporabo v delovnih postajah in strežnikih. Sporočajo tudi, da nekatera tajvanska podjetja že pripravljajo matične plošče z omenjenim integriranim vezjem .