Astronavt
Odštevanje pred izstrelitvijo Discoveryja
05. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16. uri po srednjeevropskem času začelo tridnevno odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) prepeljal sedemčlansko ameriško-rusko posadko vesoljcev. V Discoveryju bodo trije vesoljci, ki bodo zamenjali sedanjo posadko na MVP.
Se bodo ljudje preselili na Mars?
27. 12. 2000 00.00
Najpozneje čez 80.000 let bodo ljudje zapustili Zemljo in oblikovali prve kolonije v vesolju in na Marsu, je prepričan nemški fizik in astronavt Ulrich Walter.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Neil Armstrong ima 70 let
06. 08. 2000 09.21
Ameriški astronavt Neil Alden Armstrong, ki je pred 31 leti, kot prvi človek stopil na Luno, je danes dopolnil 70 let.
Neil Armstrong ima 70 let
06. 08. 2000 00.00
Ameriški astronavt Neil Alden Armstrong, ki je pred 31 leti, kot prvi človek stopil na Luno, je danes dopolnil 70 let.
Najstarejši astronavt se še ni naveličal vesolja
26. 01. 2000 08.31
78. letni John Glenn, najstarejši astronavt v zgodovini človeštva, zadnjič je v vesolje poletel z Discoveryem leta 1998, je za Columbus Dispatch izjavil, da bi prav rad še kdaj pokukal v vesolje, če mu tega ne bi branila njegova žena Annie. Glenn pravi, da mu je dala jasno vedeti, da mora ostati z obema nogama trdno na tleh. Glenn je z Discoveryem leta 1998 poletel v vesolje, da bi znanstveniki potrdili teorijo o tem, da breztežnost v vesolju vpliva na telo podobno kot naravni proces staranja na Zemlji. Znanstveniki naj bi izsledke razskave o tem, ali breztežnost res vpliva na staranje, kmalu sporočili.
Na Hubblu zamenjan računalnik
24. 12. 1999 19.14
Ameriški astronavt Michael Foale in vesoljec Evropske vesoljske agencije ESA, Švicar Claude Nicollier, sta davi ob 4.16 uspešno zaključila drugega od treh načrtovanih vesoljskih sprehodov z ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, med katerimi izvajajo popravila na tri milijarde vrednem in skoraj deset let starem vesoljskem teleskopu Hubble (HST). Vesoljca sta med osem ur in deset minut dolgim sprehodom zamenjala Hubblov računalnik in enega od treh senzorjev sistema za točno usmerjanje (Fine Guidance Sensor) teleskopa.
30. obletnica ARK Vladimir M. Komarov
18. 11. 1999 21.38
Jutri bo minilo 30 let, odkar so se ljubljanski osnovnošolci na dan pristanka astronavtov Apolla 12 na Luni 19. novembra 1969 odločili ustanoviti svoj klub, življenje pa posvetiti raketam in osvajanju vesolja.
Dvignili Grissomovo vesoljsko kapsulo Liberty Bell 7
21. 07. 1999 10.31
Po natanko 38 letih so z morskega dna, z globine večje od tiste, na katero je leta 1912 potonil potniški parnik Titanic, dvignili ameriško vesoljsko kapsulo Mercury 4, ki je na današnji dan 10 minut po pristanku ob zaključku podorbitalnega balističnega poleta astronavta Virgila I. Grissoma, potonila.
Barak se ne namerava ''prestopati na mestu''
20. 07. 1999 10.25
Ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak sta se na vnovičnem srečanju v Washingtonu odločno zavzela za napredek v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Barak je ob tem izrazil upanje, da bo Izrael dosegel mirovni dogovor z arabskimi sosedami v petnajstih mesecih. ''Ne nameravamo se prestopati na mestu še tri leta ali več'', je zatrdil izraelski premier, ki je obenem poudaril, da si ne želi postavljati časovnih omejitev. Clinton in Barak sta se tudi dogovorila, da se bosta redno srečevala vsake štiri mesece. Clinton je zatrdil, da bo od kongresa zahteval, naj čim prej odobri program pomoči Izraelu, palestinskim oblastem in Jordaniji v okviru mirovnega sporazuma iz Wye Plantationa. Napovedal je tudi, da bo o pogovorih z Barakom obvestil tudi sirskega kolego Hafisa Asada; Sirija bi po Clintonovih besedah lahko znova igrala ključno vlogo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Clinton je tudi napovedal, da bo izraelski astronavt poletel na krovu ameriškega vesoljskega raketoplana že naslednje leto.
Vesoljski sprehod na MVP
30. 05. 1999 13.06
Iz ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery sta se zjutraj po srednjeevropskem času odpravila na vesoljski sprehod astronavtka Tamara Jernigan in astronavt Daniel Barry. Med predvidoma šest ur dolgim sprehodom, ki še poteka, sta na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) montirala ameriški in ruski žerjav za prenos tovora in uresničila še druge naloge.
Naslednje vozilo na Marsu bodo upravljali tudi otroci
08. 05. 1999 09.55
Nekaterim otrokom in mladostnikom naj bi se leta 2001 izpolnile sanje mnogih ljubiteljskih astronavtov. Izbrani srečneži bodo lahko z daljinskim krmiljenjem vodili vozilo po rdečem planetu Marsu in premikali robotovo roko. Legendarni ameriški astronavt in nekdanji senator John Glenn je ob Dnevu vesolja v Washingtonu v četrtek napovedal natečaj za esej, na katerem naj bi izbrali vesoljske voznike. Izstrelitev ameriške sonde, opremljene z daljinsko vodeno roko, je predvidena v prihodnjem letu.
Našli Grissomovo vesoljsko kapsulo Mercury 3
03. 05. 1999 20.04
Po skoraj dveh tednih iskanja s sonarjem in z daljinsko vodenim podvodnim plovilom Magellan so na dnu Atlantskega oceana približno pet kilometrov globoko našli in nato spet izgubili vesoljsko kapsulo Mercury 3, ki je potonila pred skoraj 38 leti po pristanku ob zaključku podorbitalnega balističnega poleta astronavta Virgila I. Grissoma.
Več starejših ljudi v vesolje, prosim!
15. 04. 1999 08.14
Ameriški astronavt John Glenn (77) je odgovorne pri Nasi pozval, naj pošljejo v vesolje več starejših ljudi. Ti so namreč primerni za opravljanje znanstvenih poskusov v vesolju, povezanih s starostnimi boleznimi, je na nekem simpoziju na sedežu Združenih narodov v New Yorku povedal senator Glenn. Še zlasti starejše ženske, ki predstavljajo četrtino vseh ameriških astronavtk, naj bi v večjem številu pošiljali v vesolje. ''Vedeti moramo, kaj se zgodi pri staranju, da bomo starejšim ljudem omogočili udobnejše življenje,'' je dejal Glenn.
Dom za ostarele v vesolju
08. 11. 1998 09.43
Ameriški astronavt John Glenn, ki je v vesoljskem raketoplanu Discoveryju že drugič poletel v vesolje, je predlagal, da bi v vesolju zgradili dom za ostarele. ''Tukaj vam ni treba hoditi, skrbeti zaradi osteoporoze, ne potrebujete palice, ne preti vam nevarnost, da si zlomite kolk ali kaj podobnega,'' meni Glenn, uživajoč v breztežnostnem stanju. ''Brez skrbi, če imate težave s spanjem - naslednja noč nastopi že po 45 minutah.'' Discovery, ki je v soboto varno pristal na Cape Canaveralu, je obkrožil Zemljo vsakih 95 minut.
John Glenn imel težave z breztežnostjo, a se počuti vitalnejšega
02. 11. 1998 09.11
Ameriški astronavt John Glenn, ki je s svojimi 77 leti kot najstarejši človek že tretji dan v vesolju, je verjetno doslej že nekajkrat vzel zdravila, je izjavil eden od strokovnjakov v središču za nadzor vesoljskih poletov v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas. Prve dni poleta je Glenn namreč slabo prenašal stanje breztežnosti. Ko je posadka v noči na nedeljo praznovala noč čarovnic, so si vsi astronavti v vesoljskem raketoplanu Discovery nadeli maske Johna Glenna in se takšni pojavili tudi pred kamerami med videopovezavo Discoveryja in houstonskega centra. Johna Glenn je sicer že izjavil, da čuti v breztežnosti velik priliv moči in da se počuti aktivnejšega in mlajšega.
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Ruski in ameriški vesoljec izstopila iz Mira
15. 01. 1998 08.53
Ruski kozmonavt Anatolij Solovjov in ameriški astronavt David Wolf sta sinoči po srednjeevropskem času izstopila iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, je iz Centra za upravljanje poletov v Koroljovu pri Moskvi sporočil dopisnik zasebne ruske televizijske družbe NTV. Drugi viri o izstopu za zdaj še ne poročajo.
Spodletel poskus poleta z balonom okoli sveta
05. 01. 1998 15.03
Ameriški astronavt Steve Fosset, ki je skušal z balonom poleteti okoli sveta, je moral danes pristati v Rusiji, potem ko se je spopadal s številnimi težavami, med drugim tudi s hudim mrazom.
Ameriški astronavt v politiko
15. 12. 1997 09.06
Jerry Linenger, ameriški astronavt, ki je letos štiri mesece raziskoval v ruski orbitalni znanstveni postaji Mir, razmišlja zdaj o karieri politika.
V Braziliji poteka svetovni forum ufologov
10. 12. 1997 08.43
Vsak dan naj bi baje nekje na svetu zunajzemeljska bitja ugrabila najmanj enega človeka. To trdijo organizatorji prvega svetovnega foruma ufologov, ki se je začel v ponedeljek v Braziliji. Cilj konference je, da bi prepričali vlade, naj objavijo vse informacije o obiskih "neznanih letečih predmetov" (NLP). Brazilski ufolog in soorganizator kongresa Claudeir Covo je ob tem povedal: "Ljudje imajo pravico do informaci o NLP. Tudi brazilska vojska skriva veliko dokumentov o obiskih Nezemljanov v amazonskem pragozdu. To želimo spremeniti." Srečanja v brazilskem glavnem mestu Brasilia se bo udeležilo 63 bolj ali manj znanih ufologov, futurologov in pisateljev s petih celin. Po poročilih medijev strokovnjaki z veliko napetostjo pričakujejo nastop Borisa ^orinova, ki je v nekdanji Sovjetski zvezi veljal za najpomembnejšega ufologa. Čorinov bi naj v soboto razkril najnovejša spoznanja in raziskave, ki sta jih na področju NLP izvedla ruska vojska in znanstveniki. Navzoč bo tudi ruski astronavt Aleksander Balandini, ki je med misijo Mir v vesolju videl zunajzemeljske leteče predmete.