Atlantis
Na kozmodromu odkrili ilegalce
09. 07. 2001 00.00
Ameriška obalna varnostna služba je v petek dopoldne po lokalnem času na ozemlju vesoljskih izstrelišč na Cape Canaveralu na Floridi odkrila 15 nelegalnih priseljencev, 14 od njih je bilo Kitajcev - šest moških in osem žensk - , eden pa je bil Jamajčan. Ilegalci so se znašli na obali v bližini izstrelitvenega kompleksa 40, na katerem nameravajo 27. julija s težko nosilno raketo vrste titan 4B izstreliti strogo tajen ameriški vojaški satelit. Kraj dogodka je blizu meje med Kennedyjevim vesoljskim centrom (KSC) in vojaškim letalskim oporiščem Cape Canaveral (CCAS), kjer je vojaški kozmodrom. Do pripetljaja je prišlo južno od izstrelitvenih ramp 39B in 39A, na katerih sta prav zdaj izjemoma že kak teden kar dva ameriška vesoljska raketoplana, Atlantis - odštevanje za njegovo četrtkovo izstrelitev se je začelo danes -, in Discovery, ki bo poletel prihodnji mesec.
Atlantis nameravajo izstreliti 12. julija
29. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da namerava vesoljski raketoplan Atlantis izstreliti 12. julija. Atlantisova odprava, ki ima uradno oznako STS-104, se bo tako začela z enomesečno zamudo.
Mesec dni dlje v vesolju
31. 05. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA bo prihodnja dva poleta vesoljskih raketoplanov Atlantis in Discovery proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) preložila za približno tri tedne. Odločitev so sprejeli zaradi težav z novo 600 milijonov dolarjev vredno in 17,6 metra dolgo kanadsko mehanično roko Canadarm 2, ki so jo na postajo dostavili aprila in je še vedno ne morejo upravljati. Canadarm 2 je odločilnega pomena za prihodnje sestavljanje MVP. Zaradi preložitve poletov bo sedanja posadka MVP ostala v vesolju skoraj mesec dni dlje kot je bilo načrtovano.
Prvi telefonski klic iz vesolja
24. 02. 2001 00.00
V času nedavne odprave ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil prvi znanstveni modul Destiny, je prišlo do še enega zgodovinskega dogodka, ki pa v uradnem programu odprave ni bil predviden. Astronavtka Marsha Ivins je 10. februarja prvikrat v zgodovini človeštva neposredno iz vesoljskega plovila dvakrat telefonirala na Zemljo.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Atlantis danes na Zemljo
18. 02. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega polovila Atlantis, ki je uspešno prepeljala nov laboratorij za Mednarodno vesoljsko postajo Alpha v zemeljski krožnici, se bo popoldne vrnila na Zemljo. Vesoljsko plovilo bo pristalo v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Misija Atlantisa je trajala enajst dni, v tem času pa je posadka k Mednarodni vesoljski postaji pritrdila laboratorij, ki bo služil za raziskovanje vesolja. Atlantis pa se ne bo vrnil prazen, saj so tovorni prostor napolnili z odpadki in odvečnim materialom, ki ga bodo prepeljali na Zemljo.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Stoti ameriški vesoljski sprehod
15. 02. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) poteka zadnji od treh vesoljskih sprehodov med enotedenskim obiskom ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je postaji dostavil ameriški znanstveni modul Destiny. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da gre za 100. ameriški vesoljski sprehod doslej.
Izstrelili Ariano in Atlantis
08. 02. 2001 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so šest minut po polnoči po srednjeevropskem času izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44L, ki je do 0.31 po srednjeevropskem času v prehodno orbito okoli Zemlje uspešno utirila evropska vojaška telekomunikacijska satelita, italijanski Sicral 1 in britanski Skynet 4F.
Atlas utiril ameriški vojaški satelit
20. 10. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 2.40 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 36-A po nekaj preložitvah z več kot enourno zamudo izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A z dodatno pospeševalno stopnjo centaur. Pet minut kasneje se je centaur ločil od atlasa 2A, še 22 minut kasneje pa je Centaur po dveh vžigih motorja v orbito okoli Zemlje utiril 200 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški komunikacijski satelit Defense Satellite Communications System B11 (DSCS B11).
Raketoplan Atlantis pristal
20. 09. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi je po 11 dneh poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s petimi ameriškimi in dvema ruskima vesoljcema.
Atlantis se je ločil od MVP
18. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka preživela skupaj
Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Sojuz-U jutri proti MVP
05. 08. 2000 18.13
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu se pripravljajo na jutrišnjo izstrelitev nosilne rakete sojuz-U, ki bo na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3. Ladja se bo dva dni kasneje združila z MVP.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.
Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59
Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.
Slovo Atlantisa od MVP
27. 05. 2000 17.13
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadka se je po skoraj šestih dneh skupnega poleta z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), zunanjih in notranjih popravilih in vzdrževalnih delih na postaji, davi 381 kilometrov nad Kazahstanom ločil od MVP in bo v ponedeljek pristal na Zemlji.
Atlantis postaji zvišuje orbito
25. 05. 2000 15.13
Sedemčlanska ameriško-ruska posadka raketoplana Atlantis, ki je v torek vstopila v Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), opravlja različna vzdrževalna dela in popravila v postaji, raketoplan pa postaji postopno zvišuje orbito. Poldrugo leto stara MVP je pred sedanjim kratkim obiskom vesoljcev skoraj eno leto krožila okoli Zemlje brez posadke.
Williams in Voss sestavila ruski vesoljski žerjav
22. 05. 2000 19.20
Ameriška astronavta Jeffrey Williams in James Voss sta danes na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) uspešno zaključila skoraj sedemurni vesoljski sprehod, med katerim sta sestavila ruski teleskopski tovorni žerjav Strela (Puščica) in uresničila še več drugih nalog.
Ponovna odložitev izstrelitve atlasa 3A
22. 05. 2000 08.44
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so morali izstrelitev prve nove ameriške nosilne rakete vrste atlas 3A že četrtič v zadnjih šestih dneh preložiti, a današnji preložitvi je botroval tudi precej nenavaden razlog.
Atlantis čaka na izstrelitev
30. 04. 2000 19.59
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo izstrelitev vesoljskega raketoplana Atlantis uresničila šele 18. maja.
Izstrelitev delte 2 preložili
22. 04. 2000 16.43
Ameriško vojaško letalstvo je danes za 24 ur preložilo napovedano izstrelitev nosilne rakete delta 2 v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral. Preiskava tehničnih težav z zemeljsko opremo, ki omogoča električno napajanje satelita, še ni končana.
Olimpijska bakla bo potovala v vesolje
22. 04. 2000 10.24
Organizacijski komite poletne olimpiade 2000 v Sydneyju je potrdil, da bosta na krovu vesoljskega raketoplana Atlantis, ki ga bodo poslali v vesolje v ponedeljek in bo obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), tudi olimpijska bakla in zastava. Zastava in bakla, seveda ne prižgana, sta že zapakirani in shranjeni v raketoplanu. Posebej skrbno je bilo treba zapakirati baklo, da se zaradi preobremenitev pri vzletu in pristanku ne bi poškodovala. Pot bakle v vesolje bo simbolično oznanila začetek štafete, ki se bo sicer začela šest dni po koncu vesoljskega poleta. Pravo baklo bodo v Grčiji na Olimpu 10. maja prižgali s sončnimi žarki, nato pa bo tri mesece potovala do 27.000 kilometrov oddaljenega Sydneyju v Avstraliji. Do otvoritve olimpiade sredi septembra bo baklo nosilo 11.000 baklonoscev. Bakla, ki bo poletela v vesolje, je le neznatno manjša od prave, ki je dolga 72 centimetrov in tehta en kilogram.
Olimpijski ogenj tudi v vesolje
21. 04. 2000 12.47
Sydneyjski olimpijski ogenj bo odpotoval v vesolje. Organizacijski komite iger je v četrtek sporočil, da bo ogenj v ponedeljek prihodnji teden v vesolje popeljalo ameriško vesoljsko plovilo Atlantis, na katerem bo poleg ognja tudi olimpijska zastava Sydneyja. Po vrnitvi iz vesolja se bo ogenj vrnil v Grčijo, kjer ga bodo po stari tradiciji uradno prižgali 10. maja.
Prireditev Microsoft Roadshow
10. 04. 2000 18.35
V dvorani Smelt se je odvijala prireditev Microsoft Roadshow, namenjena predstavitvi operacijskega sistema Windows 2000 in različnih informacijskih rešitev slovenskih podjetij.
Modul Zvezda bodo utirili v začetku poletja
02. 01. 2000 17.04
Izstrelitve ključnega modula Mednarodne vesoljske postaje (MVP), servisnega modula Zvezda, ki so ga izdelali v Rusiji, naslednji mesec zanesljivo še ne bo, ker so jo preložii na začetek poletja.