Avtor

Zupančičev pianist v MGL

05. 04. 2001 00.00

Goli pianist ali Mala nočna muzika Matjaža Zupančiča je inteligentna, duhovita in kultivirana črna komedija, v kateri se avtor zavestno poigrava s prepoznavnimi evropskimi in slovenskimi dramskimi modeli, je v utemeljitvi letošnje Grumove nagrade o komediji, ki bo v avtorjevi režiji doživela krst na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega, zapisala žirija. Besedilo, "smešno, absurdno in zelo slovensko", kakršno je to Zupančičevo, bi si želela vsaka gledališka hiša, je pred premiero menil umetniški vodja MGL Boris Kobal. Dramaturginja predstave Alja Predan ga je dopolnila z mislijo, da bo komedija o pianistu v zgodovinskem pomenu prelomna in bo XXI. stoletje zaznamovala podobno, kot je dvajseto stoletje Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. S svojo sposobnostjo zavzemanja distance do vseh pojavov odslikava zrelost avtorja in zrelost družbe.

Kje je major Troha

04. 04. 2001 00.00

Komisija za nadzor nad obveščevalnimi službami bo prihodnji teden znova ugotavljala, kaj so tajne službe, policija in obrambno ministrstvo odkrili o izginulem majorju Trohi. Za zdaj razen najnovejšega anonimnega pisma ni nobenih indicev o tem, da je major Troha živ.

Hrvaško pohištvo v Sloveniji

03. 04. 2001 00.00

V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Etnografskega muzeja Zagreb z naslovom Pohištvo na Hrvaškem - Etnološki pogled na notranjo ureditev doma. Razstavo je zasnovala kustosinja Zvjezdana Antoš. Večer je popestrila hrvaška folklorna skupina Lado.

Četrti festival slovenskega filma

29. 03. 2001 00.00

V Veliki dvorani portoroškega Avditorija se je začel 4. festival slovenskega filma. Na ogled bo kar sedem celovečernih filmov: Oda Prešernu Martina Srebotnjaka, Poker Vincija V. Anžlovarja, Zadnja večerja Vojka Anzeljca, Trdnjava Evropa Želimirja Žilnika, Barabe Mirana Zupaniča, Kruh in mleko Jana Cvitkoviča, poleg njih še 21 dokumentarcev, pet kratkih filmov, štirje animirani, 11 kratkih študentskih filmov, deset televizijskih etud, v kategoriji umetniškega videa pa bo tekmovalo šest del.

Kraja v muzeju Eremitage

23. 03. 2001 00.00

Iz svetovno znanega muzeja Eremitage v Sankt Peterburgu so ukradli francosko oljno sliko iz 19. stoletja avtorja Jeana Leona Geroma z naslovom Kopalnica v Haremu. Policija je muzej že zaprla in iz njega ne spušča ljudi. V iskanje slike so vključili tudi pse, pridružile pa naj bi se jim tudi posebne enote.

Mahler in Ljubljana

21. 03. 2001 00.00

Drugi dan 16. slovenskih glasbenih dnevov sta se zgodila za slovensko glasbo dva pomembna dogodka: v Mestni hiši je bila predstavljena nemška izdaja knjige prof. Primoža Kureta Mahler in Ljubljana, nato pa je ljubljanska županja Vika Potočnik skupaj z avstrijskim veleposlanikom v Ljubljani Ferdinandom Mayhoferjem-Grünbühlom na Mestnem trgu 26 odkrila doprsni kip Gustava Mahlerja, delo akademskega kiparja Bojana Kunaverja.

Izpolni mi željo v Celju

20. 03. 2001 00.00

V Likovnem salonu Celje je bila otvoritev video instalacije Izpolni mi željo, ki sta jo pripravila režiserka umetniškega in dokumentarnega filma Jasna Hribernik in likovnik Zmago Lenardič, znan predvsem kot avtor serije slik Palpacija prostora. V Celju bo video instalacija na ogled do 7. aprila, potekala pa bo na treh izbranih lokacijah: v banki, pošti in bolnišnici, medtem ko bo v Likovnem salonu pripravljena vzporedna postavitev vseh treh video projekcij ter omogočen stalen dostop do medmrežne strani za obiskovalce. V drugem delu razstave se bo projekt znotraj galerijskega prostora z avtorskim posegom fotografa Damjana Švarca spremenil v sočasen dokument lastnega obstoja.

Slike Maksima Sedeja ml. na Stefanu

19. 03. 2001 00.00

V galeriji Inštituta Jožef Stefan bo do 30. maja odprta razstava slik Maksima Sedeja ml. Avtorjev slikarski opus kaže izviren pristop umetnika k bistvu in obstoju sveta. Pri najnovejši seriji slik se je "obrnil navznoter in začel zapuščati prizore narave". Razstavljeni ciklus slik z naslovom Štirje obrazi duše je nastal kot umetnikovo osebno spoznanje nedosegljivosti neskončnega, je ob razstavi zapisala Tatjana Pregl Kobe.

Kafki bodo v Pragi postavili spomenik

18. 03. 2001 00.00

Pisatelju Franzu Kafki bodo v njegovem rojstnem mestu Pragi prihodnje leto postavili spomenik. Bronasti spomenik bo prikazoval obleko brez telesa, na kateri sedi majhen moški. Avtor spomenika, kipar Jaroslav Rona, je zamisel dobil v nekem Kafkovem delu, spomenik pa bo stal v starem delu Prage. Petino stroškov postavitve spomenika, približno 28.000 nemških mark, bo krilo mesto Praga, financiranje preostalega dela stroškov pa še ni dorečeno.

Umrl pisatelj Robert Ludlum

14. 03. 2001 00.00

V bolnišnici na Floridi je v ponedeljek v starosti 73 let zaradi srčnega napada umrl avtor uspešnic o vohunih Robert Ludlum, so povedali v bolnišnici. Pisal je tudi pod psevdonimoma Jonathan Ryder and Michael Shepherd. Njegova najbolj uspešna dela so Ostermanov vikend, Parsifalov mozaik in Holcroftova pogodba. Tri nove knjige bodo izšle posthumno.

Kip meseca v galeriji Latobia

13. 03. 2001 00.00

V ljubljanski galeriji Latobia so drevi predstavili t.i. kip meseca. Direktor Emone Obala Koper Zmago Furlan je izbral delo akademske kiparke Matejke Belle. Latobia je akcijo izbiranja kipa meseca začela pred nekaj leti. Ponovno jo uveljavlja z nekoliko drugačno vsebino izbora. Poslej naj bi kip meseca izbiral direktorji uspešnih podjetij predvsem med deli mladih in še neuveljavljenih avtorjev. Pri promociji kiparjev bo sodelovalo Društvo 3D fotografije. Avtor fotografij iz ateljeja Matejke Belle, ki bodo reproducirane v katalogu mladih avtorjev, je Tibor Gedei.

Bonton za otroke

11. 03. 2001 00.00

Knjiga mladega avtorja Tomaža Škorjanca Bonton za otroke, ki jo je s posluhom za otroško dušo ilustriral priznani ilustrator Matjaž Schmidt, je namenjena otrokom od petega do dvanajstega leta, prav tako pa tudi staršem in vzgojiteljem. Avtor začne pot skozi svet lepega vedenja s poglavjem Pri mizi. Otroke poskuša na nevsiljiv način seznaniti s pravili lepega obnašanja, pri tem pa predstavi tudi druge kulture in pokaže načine, kako sprejeti tujca v naši deželi. Škorjanc v knjigi otrokom razloži, da bonton ni samo zbirka pravil lepega vedenja, temveč, da je lepo vedenje tudi izraz odnosov med ljudmi, izraz do okolja in narave.

Gogoljeva Ženitev v PDG

08. 03. 2001 00.00

Primorsko dramsko gledališče je kot peto in s tem predzadnjo premiero v sezoni 2000/2001 uprizorilo delo Ženitev velikana ruske književnosti 19. stoletja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Predstavo je po prevodu Josipa Vidmarja zrežiral Paolo Magelli, pri njenem nastajanju pa so mu pomagali dramaturginji Željka Udovčič in Tea Rogelj, scenograf Hans Georg Schaefer, kostumograf Leo Kulaš in avtor glasbe Ljupčo Konstantinov. Poleg desetih domačih igralcev in enega gostujočega sodeluje v predstavi tudi živi orkester, sestavljen iz pihalcev in tolkalcev.

En-knap odprl festival v Nemčiji

02. 03. 2001 00.00

Predstava Popoln korak? mednarodne plesne skupine En-Knap, ki jo vodi Iztok Kovač, je doživela svetovno premiero v Bremnu. Odprla je mednarodni plesni festival Tanz Bremen 2001. Izvirno glasbo za predstavo je napisal slovenski skladatelj Uroš Rojko, scenografijo sta prispevala Jaka Šimenc in avtor, ki se predstavlja kot Samo, kostumograf je Uroš Belantič, popoln korak pa poleg koreografa Kovača raziskujejo plesalci Maja Delak, Rebecca Murgi, Rosalia Ortega Fernandez, Mike Winter in Aleš Hadalin. Slovenska premiera je bila 1. februarja letos v Ljubljani. Predstava je nastala v sodelovanju Zavoda En-Knap s Szene Teatrom iz Salzburga in festivalom Tanz Bremen 2001.

Zgodba o Matjažu Roglju potegavščina

27. 02. 2001 00.00

Zgodba o Matjažu Roglju, neuradnem svetovnem prvaku v računalništvu, je dobro pripravljena medijska potegavščina, njen avtor pa je bojda največji medijski šaljivec Joey Skaggs. Američan, ki je potegnil za nos že vsa najpomembnejša svetovna sredstva obveščanja, med njimi tudi CNN, Washington Post, New York Times, BBC. Slovenski mediji so bili njegova žrtev že pred leti, in sicer pri poročanju o Mišu Alkalaju, ki naj bi z računalnikom Inštituta Jožef Štefan sodeloval pri neetičnih genetskih poskusih, je poročal Radio Slovenija.

Na Evrosong gre Nuša Derenda

25. 02. 2001 00.00

Slovenijo bo na letošnji pesmi Evrovizije, ki bo 12. maja v Koebenhavnu, zastopala Nuša Derenda s skladbo "Ne, ni res!" avtorjev Matjaža Vlašiča, Urše Vlašič in Boštjana Grabnerja. V petkov polfinale se je od 98 na natečaj prijavljenih skladb uvrstilo 22 skladb, v sobotni finale pa 12 najboljših - šest po mnenju gledalcev, ki so glasovali po telefonu, šest pa po mnenju strokovne žirije. O zmagovalcu so odločali poslušalci s telefonskim glasovanjem in kar dve žiriji, in sicer strokovna žirija in žirija Razvedrilnega programa TV Slovenija, ki je bila hkrati tudi organizator Eme 2001. Posebna komisija pa se je morala sestati že v soboto, saj se je avtor pesmi, ki jo je pela Simona Weiss, Goran Šarac pritožil, da je pesem "Ostani tu", ki jo je pela Karmen Stavec, podpisal pa Martin Štibernik, plagiat ene izmed Šarčevih pesmi.

Kipi in risbe Metoda Bohinca

21. 02. 2001 00.00

V galeriji Krka v Ljubljani so odprli razstavo kipov in risb likovnega umetnika Metoda Bohinca. Avtor za svoje izražanje uporablja znak oziroma sistem znakov. V sodobni umetnosti se znak izraža skozi dva prepletena vidika: v ponovnem odkrivanju znaka kot arhetipa z magičnim izvirom in znak kot posledica doživete izkušnje. Gledališki utrinek je na prireditvi prispeval član SNG Drama Ljubljana Jernej Šugman, glasbenega pa etno skupina Ul-uru. Razstava bo odprta do 20. marca.

Kralj umira v Primorskem dramskem gledališču

20. 02. 2001 00.00

Primorsko dramsko gledališče v torek, 20. februarja, in v četrtek, 22. februarja, v mali dvorani premierno uprizarja igro Eugena Ionesca Kralj umira. Igro v prevodu Janeza Negra je zrežiral Diego de Brea. Poleg domačih igralcev Iva Barišiča, Teje Glažar, Nevenke Sedlar in Jožeta Horvata se na odru novogoriškega gledališča prvič predstavljata tudi dva mlada gostujoča igralca, Tjaša Železnik in Rafael Vončina. Dramaturginja predstave je Tea Rogelj, lektor Srečko Fišer, sceno je oblikoval Vladimir Repnik, kostumi pa so delo Alana Hranitelja.

Končani Dnevi komedije

19. 02. 2001 00.00

V nedeljo so se v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju končali deseti tradicionalni Dnevi komedije. Vrhunec festivala smeha, ki ga je obiskalo blizu 4 tisoč ljudi, pa je bila razglasitev žlahtnih komedijantov. Po mnenju žirije si je naslov žlahtnega komedijanta prislužil Gojmir Lešnjak, za vlogo v Huebenerjevi Marjetki, str. 89, žlahtna komedijantka pa je postala z nastopom v Gogoljevem Revizorju Anica Kumer. Žlahtni režiser, ki je zrežiral komedijo Marjetka, str. 89, pa je Samo Strelec.

Koncert orkestra Sofijske filharmonije

19. 02. 2001 00.00

V veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma je v okviru glasbenega abonmaja nastopil simfonični orkester Sofijske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jordana Dafova. Kot solist se je predstavil mednarodno uveljavljen violinist Minčo Minčev, izvajali pa bodo Paganinijev Koncert za violino in orkester v a-molu in Skrjabinovo 2. simfonijo v c-molu.

Shopping & Fucking v Cankarjevem domu

16. 02. 2001 00.00

V Cankarjevem domu v Ljubljani je gostovalo berlinsko gledališče Schaubühne am Lehniner Platz s predstavo mladega britanskega dramatika Marka Ravenhilla Shoping & Fucking, v režiji Thomasa Ostermeierja.

Osebna zbirka Primoža Puglja

14. 02. 2001 00.00

V Bežigrajski galeriji so odprli likovno razstavo kiparja Primoža Puglja z naslovom Osebna zbirka. Razstavo je sestavil iz video instalacije, svetlobnega objekta in kipa, ki tvorijo nekoliko modificirano sintagmo: sex, drugs & fast food.

Tri žlahtna komedijska peresa

12. 02. 2001 00.00

Na letošnji natečaj za Žlahtno komedijsko pero, ki ga je razpisalo Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje, je prispelo 23 besedil. Žirija v sestavi pisatelj Matjaž Kmecl, dramaturg Krištof Dovjak in umetniški vodja celjskega gledališča Matija Logar se je soglasno odločila, da nagrado v višini 900.000 tolarjev enakovredno razdeli med avtorje naslednjih originalnih komedijskih besedil: Hotel Evropa, Ločitev ter Podnajemnik. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Matija Logar, imena avtorjev zaradi anonimnosti natečaja niso znana. Uradna podelitev nagrade Žlahtno komedijsko pero bo prihodnjo nedeljo v SLG Celje, ko bodo tudi sklenjeni letošnji deseti Dnevi komedije.

Bernardove Sredozemske variacije v Velenju

06. 02. 2001 00.00

V velenjski Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika so odprli razstavo slikarja in Prešernovega nagrajenca iz leta 1997 Emerika Bernarda. S ciklusom slik z imenom Sredozemske variacije je avtor v galerijo prinesel vzdušje mediterana, devet velikih akrilov na platno in dva manjša na papir pa je povezal v homogeno in identitetno celoto. Razstava bo na ogled do 7. marca.

Knjiga o web-bankingu

06. 02. 2001 00.00

V konferenčni dvorani Raziskovalnega parka pri Trstu je Stanovska organizacija slovenskih gospodarstvenikov v Italiji v sodelovanju z vodstvom Raziskovalnega parka predstavila knjigo Web-banking, ki je pred kratkim izšla pri neapeljski založbi Simone. Gre za prvo specialistično publikacijo o italijanskih bankah na svetovnem spletu, njen avtor pa je tržaški Slovenec Miran Pečenik, ki je v Italiji eden vodilnih strokovnjakov za uvajanje interneta v bankah. Pečenik v svoji knjigi opisuje razvoj prisotnosti italijanskih bank na internetu in podaja tudi nekaj napovedi za prihodnost. V zvezi s tem je na današnji predstavitvi med drugim dejal, da prihaja v Italiji do vse večje koncentracije bank, izjema pri tem pa bodo banke, ki so zadružnega značaja. Usluge, ki jih bodo stranke bank lahko koristile neposredno od doma, pa si bodo med seboj vedno bolj podobne. Računalnik ne bo več edino sredstvo komuniciranja po internetu, uveljavili pa se bodo tudi novi načini plačevanja. Italijanske banke, je še dejal Pečenik, niso preveč inovativne in uvažajo tehnologijo od drugod, dodal pa je, da bo vsekakor vedno več bančnih uslug razpoložljivih preko interneta.

Akt na Slovenskem III

06. 02. 2001 00.00

V Jakopičevi galeriji in v galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani so odprli tretjo iz serije razstav na temo akta v slovenski umetnosti. Tokrat je na vrsti fotografija. Avtor projekta Akt na Slovenskem III &#8211

Novi album Asterixovih dogodivščin

02. 02. 2001 00.00

Risar Albert Uderzo je v središču francoske Bretanije, Rennesu, javnosti razkril naslov novega albuma dogodivščin galskega junaka Asterixa. Ime novega albuma je Asterix in Latraviata. Že nekaj mesecev je bilo znano, da bo Uderzo po petih letih tišine 14. marca letos izdal 31. album, strip pa bo v celoti izdelan v Bretaniji. Natisnili naj bi ga v nakladi osem milijonov, kar je rekord v vseh kategorijah, vključno z dosedanjimi stripi o pogumnem Galcu.

Zatvoritveni performans Eclipse

02. 02. 2001 00.00

V Galeriji Kapelica je bil zatvoritveni performans Eclipse . Razstavo Pornorama 2001, s katerim je ženski umetniški tandem Eclipse notranjost Kapelice spremenil v erotično Arkadijo, so zaprli s performansom, ki ga je vodil Aljoša Kolenc, avtor predavanj, ki vsak ponedeljek potekajo v razstavišču pod skupnim naslovom Seminar 01.

Odkrili domnevno sliko Pabla Picassa

25. 01. 2001 00.00

Turški policisti so na vzhodu države v kraju Sirnak odkrili še eno sliko, katere avtor naj bi bil Pablo Picasso. Gre za olje na platnu z naslikanimi "geometrijskimi liki" in naj bi izviralo iz leta 1931, vendar pa še ni znano, ali gre za avtentično delo, ali pa morda za ponaredek. Z zadnjo najdbo so v zadnjih mesecih v Turčiji odkrili že šest slik, ki naj bi jih naslikal Picasso, toda avtentičnosti še vedno niso povsem potrdili. Po vsej verjetnosti naj bi slike izvirale iz Kuvajta, kjer naj bi jih leta 1990 ob zasedbi te države ukradla iraška vojska.

Umrl španski dramatik Alfredo Manas

21. 01. 2001 00.00

V 76. letu starosti je umrl španski dramatik in avtor številnih scenarijev Alfredo Manas. Kot so poročali španski mediji, je Manas umrl za posledicami možganske kapi. Manas je napisal številna gledališka dela, največ uspeha pa je dosegel leta 1962, ko so posneli film po njegovem delu "La historia de los Tarantos", v katerem na neprizanesljiv način opisuje takratno špansko družbo. Film je bil nominiran za oskarja za najboljši tuji film.