BDP

Višji madžarski BDP
02. 10. 2000 00.00
Obseg madžarskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je v letošnjem drugem četrtletju povečal za 5,8 odstotka, v prvem polletju pa je madžarsko gospodarstvo v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležilo 6,2-odstotno rast. Po podatkih madžarskega statističnega urada je gospodarska rast v prvem četrtletju v primerjavi s prvimi tremi meseci lani znašala 6,6 odstotka.

Sankcije niso vplivale na avstrijski turizem
15. 09. 2000 00.00
Sankcije štirinajstih članic EU proti Avstriji niso vplivale na avstrijski turizem, ki je ena najpomembnejših gospodarskih panog države, so danes sporočili iz avstrijskega ministrstva za turizem. Turizem predstavlja šest odstotkov bruto domačega prozvoda (BDP) Avstrije in letno prinaša 200 milijard šilingov prometa. Avstrijski minister za turizem Mares Rossmann je nedavno ocenil, da so po oblikovanju nove avstrijske vlade v državi odpovedali nekaj kongresov, kljub temu pa se je število nočitev v Avstriji od januarja do julija povečalo za 2,5 odstotka. Štirinajsterica je v torek ukinila dvostranske diplomatske ukrepe proti Avstriji, ki jih je zaradi vstopa desne svobodnjaške stranke FPÖ v avstrijsko vlado uvedla februarja.

Delnice znova navzdol
11. 09. 2000 00.00
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so se danes spet obrnili navzdol. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je padel za 370,65 točke oz. 2,25 odstotka na 16.130,90 točke.

Madžarski BDP zrasel za skoraj šest odstotkov
01. 09. 2000 00.00
Madžarski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju letošnjega leta zvišal za 5,9 odstotka, na polletni ravni pa je rast dosegla 6,2 odstotka, so sporočili iz madžarskega statističnega urada.

Madžarski BDP zrasel
01. 09. 2000 00.00
Madžarski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju letošnjega leta zvišal za 5,9 odstotka, na polletni ravni pa je rast dosegla 6,2 odstotka, so sporočili iz madžarskega statističnega urada.

Strmšnik o regionalnem razvoju
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. Implementacija zavez iz pogajalskega izhodišča bo zahtevna, nenazadnje tudi zaradi specifičnosti tega področja: v ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, v pogajalskem izhodišču izhajamo iz predpostavke, da bo Slovenija leta 2003 iz strukturnih in drugih skladov unije dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko v bruseljsko blagajno ne bi plačala ničesar.

Večje investicije v tujino
14. 08. 2000 00.00
Države članice EU so v letu 1999 v tujino investirale 490 milijard evrov. Od tega so 240 milijard evrov oz. skoraj polovico denarja vložile v pridružene članice EU. Kot poroča Eurostat, je EU lani v tujino investirala 41 odstotkov več denarja kot v letu 1998.

Višja minimalna plača
01. 08. 2000 08.06
Z današnjim dnem se minimalna plača, ki je julija znašala 77.010 tolarjev bruto, zviša še za 4,9 odstotka. V skladu z zakonom o minimalni plači je tako opravljena uskladitev minimalne plače z rastjo bruto domačega proizvoda (BDP) v minulem letu. Ker se je BDP lani okrepil za 4,9 odstotka, se bo za prav toliko zvišala minimalna plača. Po novem tako znaša 80.783 tolarjev bruto, prejemniki pa jo bodo dobili pri izplačilih plač za avgust, torej septembra. Zakon o minimalni plači namreč določa, da se minimalne plače usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin, poleg tega pa se uskladitev opravi tudi največ za odstotek rasti BDP v preteklem letu, ki ga ugotovi državni statistični urad.

Čim manjši proračunski primankljaj
22. 07. 2000 16.10
Finančni minister Zvonko Ivanušič je povedal, da je od premiera Bajuka dobil zagotovilo, da ga bo ta pri njegovem prizadevanju za čim manjši proračunski primanjkljaj v letu 2000 podpiral. Minister je poudaril, da ekonomizacija javnih financ podobno kot vključevanje v EU ne bi smela biti politična tema, ampak bi o njej morali konsenz doseči najprej v strokovni in šele nato v politični javnosti. Ivanušič je znova poudaril, da proračunski primanjkljaj ne bi smel biti višji od 0,8 odstotka BDP, kar bodo poskušali doseči predvsem z zmanjševanjem pravic. V zvezi s privatizacijo bank je Ivanušič povedal, da podpira načrt prejšnje vlade, sedanja pa se o tem vprašanju še ni izrekla. Namen strokovnega sveta, ki ga je ustanovil in je vanj med drugim povabil guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja in člana sveta Banke Slovenije Ivana Ribnikarja, je po Ivanušičevih besedah doseči predvsem večjo usklajenost z uradom za makroekonomske analize, centralno banko in nekaterimi drugimi, saj fiskalne politike ni mogoče določati brez upoštevanja monetarne in dohodkovne politike.

Ivanušič o proračunski seji vlade
21. 07. 2000 10.04
Vlada je na včerajšnji proračunski seji obravnavala le prvo točko dnevnega reda, tj. obravnava ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja v letošnjem letu, do druge točke, kjer naj bi se člani vlade lotili obravnave proračuna za naslednje leto, pa zaradi pestre razprave pri prvi točki ni prišla, je pojasnil finančni minister Zvonko Ivanušič. Vlada se je po ministrovih besedah tudi odločila, da letos rebalansa proračuna ne bo.

Posledice sankcij proti ZRJ
18. 07. 2000 07.47
Jugoslovanski bruto družbeni proizvod (BDP), ki je 1991 dosegel vrednost 25,7 milijarde dolarjev, je bil lani prepolovljen, saj je znašal samo 14 milijard dolarjev, piše provladna Politika v komentarju, v katerem razgrinja posledice devetletnih gospodarskih sankcij mednarodne skupnosti proti ZRJ. Statistiki in analitiki so izračunali, da bi skupna vrednost BDP v obdobju 1991-1999 morala doseči vrednost 255, namesto 154 milijard dolarjev, kolikor je dejansko znašala v tem devetletnem obdobju, to pa pomeni, da je zaradi sankcij izgubljeno približno 100 milijard dolarjev samo iz tega naslova.

Združenje evropskih železnic izdalo študijo
09. 07. 2000 11.36
Evropska in mednarodna združenja železnic so nedavno izdala študijo, ki ocenjuje, da znašajo zunanji stroški prometa v Zahodni Evropi kar 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Gre za stroške zaradi nesreč, zastojev in vplivov na okolje in zdravje: onesnaženje zraka, hrup in tveganja podnebnih sprememb. Kar 90 odstotkov teh stroškov gre pripisati cestnemu prometu. Združenje evropskih železnic je pozvalo k takojšnji akciji za preusmeritev potnikov in tovora iz cest na železnice. Študija napoveduje, da bodo zunanji stroški do leta 2010 narasli kar za 40 odstotkov, če ne bodo sprejeti ukrepi v prid bolj trajnostnim oblikam prometa. Prednostna naloga bi moralo biti vključevanje zunanjih stroškov v ceno prevoza za vse oblike prometa.

Hrvaški BDP večji za štiri odstotke
05. 07. 2000 10.02
Obseg hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP) se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za štiri odstotke, je sporočil hrvaški statistični urad. V prvem letošnjem četrtletju se je tako na Hrvaškem nadaljevala realna rast BDP, ki jo je naša soseda zabeležila že v zadnjem četrtletju lanskega leta. Zadnji podatki o rasti BDP pa kažejo tudi, da hrvaško gospodarstvo počasi premaguje recesijo ter da bo Hrvaška letos, po lanskem 0,3-odstotnem padcu, zabeležila rast BDP. Hrvaška naj bi tako letos zabeležil okoli 2,6-odstotno rast BDP. Hrvaška je v zadnjih treh mesecih preteklega leta zabeležila 1,6-odstotno rast BDP, s čimer je zaustavila padanje obsega BDP iz prejšnjih štirih četrtletij. Sicer pa je Hrvaška po prvih trimesečnih ocenah lani prvič po letu 1993 zabeležila realni padec obsega BDP.

Leto dni od uvedbe DDV
30. 06. 2000 12.43
V soboto, 1. julija, bo minilo natanko leto dni, odkar smo v Sloveniji odpravili do tedaj veljavni prometni davek in ga nadomestili z davkom na dodano vrednost ter se tako še za korak približali Evropski uniji. Čeprav so mnogi novo davčno obliko sprejeli z bojaznijo in opozarjali predvsem na prekratek rok za prilagoditev, pa na ministrstvu za finance danes ugotavljajo, da je bila z vidika finančne nevtralnosti odločitev za zamenjavo takrat veljavnega prometnega davka z davkom na dodano vrednost pravilna. Finančni učinek DDV in trošarin je dosegel ocenjeni obseg, cene so se gibale v skladu z napovedmi, nova davčna oblika podjetjem prav tako ni povzročila večjih likvidnostnih težav.

Španija beleži višji BDP
21. 06. 2000 19.30
V prvem četrtletju letošnjega leta se je španski bruto domači proizvod na letni ravni zvišal za 4,1 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je španski BDP zvišal za 3,6 odstotka. Višji BDP je predvsem posledica povečane potrošnje, je sporočil španski statistični urad.

Trgovina - generator gospodarske rasti
18. 06. 2000 10.36
Trgovina, ki v EU predstavlja drugo najmočnejšo gospodarsko dejavnost, je tudi v Sloveniji zelo pomembna dejavnost, ki vpliva na vse vidike gospodarskega in družbenega dogajanja. Trgovinske dejavnosti EU zaposlujejo 16 odstotkov vseh zaposlenih, v Sloveniji pa so, po podatkih slovenskega statističnega urada, septembra 1999 zaposlovale 12,5 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji. Tako evropska kot tudi slovenska trgovska podjetja pa zaradi težnje po povečevanju ekonomske moči zadnja leta pospešeno iščejo nove oblike povezovanja in združevanja.

Rast industrijske proizvodnje na Kitajskem
10. 06. 2000 16.35
Kitajska industrijska proizvodnja je maja na letni ravni porasla za 11,5 odstotka, kar kaže na nadaljevanje krepitve gospodarstva kljub stalnim strukturnim težavam.

Pospešena rast hongkongškega gospodarstva
27. 05. 2000 19.28
Bruto domači proizvod Hong Konga se je v prvem trimesečju letos na letni ravni po pisanju Finacial Timesa povzpel za 14,3 odstotka. Visoki rasti naj bi po ocenah vlade botrovali ugodni sezonski trendi v vseh sektorjih gospodarstva. Ekonomisti so za prvi letošnji kvartal v Hong Kongu predvidevali 11-odstotno gospodarsko rast.

Uspešno leto za evropsko gospodarstvo
03. 05. 2000 13.13
Letos so možnosti za gospodarsko rast v Evropi najugodnejše v zadnjem desetletju. V Zahodni Evropi naj bi se gospodarstvo zahvaljujoč tudi nizkemu tečaju evra okrepilo za tri odstotke, v srednjih in vzhodnoevropskih državah na prehodu pa v povprečju za štiri odstotke, je zapisala gospodarska komisija ZN za Evropo (ECE) v svojem poročilu.

Primanjkljaj v plačilni bilanci Avstrije
30. 04. 2000 18.45
Primanjkljaj v plačilni bilanci Avstrije je lani dosegel 5,4 milijarde evrov, kar je približno 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda in najslabša vrednost v zadnjih 20 letih. V letu 1998 je primanjkljaj v avstrijski plačilni bilanci znašal 2,3 odstotka BDP, presežek v plačilni bilanci pa je Avstrija nazadnje zabeležila leta 1990.

Dobri obeti ruskega gospodarstva
21. 04. 2000 17.49
Rusko gospodarstvo naj bi po nekajletnih negativnih gibanjih BDP letos zabeležilo 4,5-odstotno gospodarsko rast. Po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina so povečane svetovne cene nafte in množični odpisi ruskih dolgov pripomogli ustvariti ugodnejše obete za rusko gospodarstvo v letu 2000.

Nizek bruto domači proizvod
19. 04. 2000 08.03
Od skupaj 50 regij v desetih srednjeevropskih kandidatkah za članstvo jih je imelo v obdobju od 1995 do 1997 po podatkih Eurostata kar 48 nižji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca od 75-odstotkov unijinega povprečja, vključno s Slovenijo, obravnavano kot eno samo regionalno enoto. Slovenski BDP na prebivalca je v tem obdobju znašal 66 odstotkov unijinega povprečja. Nad 75 odstotki - gre za zgornjo dovoljeno mejo BDP na prebivalca za pridobivanje sredstev, ki jih iz skupnega proračuna unija namenja svojim najmanj razvitim regijam - sta bili le Praga in Bratislava, prva s 119 odstotki in druga s 96 odstotki.

Hrvaški BDP manjši za 0,3 odstotka
06. 04. 2000 18.23
Obseg hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP) se je lani v primerjavi z letom 1998 realno zmanjšal za 0,3 odstotka in tako prvič po letu 1993 zabeležil padec, je sporočil hrvaški zavod za statistiko.

Poročilo Mednarodnega denarnega sklada
04. 04. 2000 07.53
Enajsterica držav z območja evra bo letos zabeležila 3,2-odstotno rast BDP, 1,7-odstotno inflacijo in 9,4-odstotno stopnjo brezposelnosti, je v svojem poročilu objavil Mednarodni denarni sklad (IMF).

Višji BDP na Madžarskem
01. 04. 2000 08.57
Madžarski BDP se je v zadnjem četrtletju lanskega leta zvišal za 5,9 odstotka, na skupni letni ravni pa je dosegel 4,5 odstotka, so sporočili iz madžarskega statističnega urada, kjer predvidevajo, da bo letošnji BDP zrasel do 5,5 odstotka. Madžarski BDP je lani dosegel 11.500 milijard forintov. Kmetijska proizvodnja se je lani v primerjavi z letom prej povečala za 1,3 odstotka, industrijska za 8,2 odstotka, osebna potrošnja pa je porasla za 4,6 odstotka. Zunanjetrgovinska menjava, tako uvoz kot izvoz, se je povečala za 13 odstotkov, zunanjetrgovinski primanjkljaj pa se je nekoliko zmanjšal. Letos naj bi se po predvidevanjih analitikov izvoz povečal za 13 odstotkov, izvoz za 11 odstotkov, zunanjetrgovinski primanjkljaj pa naj bi se ponovno nekoliko znižal, in sicer na 2,8 milijarde dolarjev.

Večji obseg japonske proizvodnje
29. 03. 2000 14.42
Obseg japonske industrijske proizvodnje je februarja letos zrasel za tri odstotke, kar kaže na izboljševanje gospodarskih razmer, je sporočilo japonsko ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo (MITI).

Japonsko gospodarstvo zašlo v recesijo
13. 03. 2000 13.17
Japonsko gospodarstvo je zašlo v recesijo, vendar že kaže znake okrepitve, ugotavlja japonski urad za gospodarsko načrtovanje Epa. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Japonske se je v zadnjem četrtletju preteklega leta v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšal za 1,4 odstotka. Pred tem se je obseg japonskega BDP že v lanskem tretjem četrtletju realno zmanjšal za odstotek. Ker je japonsko gospodarstvo v dveh zaporednih četrtletjih zabeležilo nazadovanje, gospodarstveniki govorijo o recesiji.

Slabi konjunkturni kazalci pocenili delnice
13. 03. 2000 10.21
Po objavi nepričakovano slabih konjunkturnih podatkov so se tečaji delnic na japonski borzi danes precej znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je tako izgubil 560,47 točke oz. 2,8 odstotka, kar je najgloblji padec v tem letu. Japonski borzni indeks je današnje trgovanje končal pri 19.189,93 točke. Pred tem je vlada sporočila, da se je obseg bruto domačega proizvoda Japonske v zadnjem četrtletju 1999 realno zmanjšal za 1,4 odstotka. To je tretji največji upad gospodarske rasti Japonske.

Madžarski BDP počasi raste
07. 03. 2000 16.13
Madžarski BDP po kupni moči na prebivalca bo letos dosegel 54 odstotkov povprečja v EU, kar ustreza povprečju, ki ga je leta 1986 ob vstopu v EU zabeležila Portugalska, so sporočili iz madžarskega ministrstva za gospodarstvo.

V Franciji 2,7 odstotna gospodarska rast
27. 02. 2000 10.44
Francija je lansko leto sklenila z 2,7-odstotno gospodarsko rastjo, kar je za malenkost nižje od predhodnih ocen tamkajšnjega državnega statističnega urada. Po pisanju sobotnega Financial Timesa, je francoska uradna statistika ob koncu lanskega leta napovedala 2,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Kljub omenjeni za malenkost nižji gospodarski rasti so tako ekonomisti v javnih podjetjih kot tisti v zasebnih v petek dejali, da so bili vsi kazalci usmerjeni v močno, več kot triodstotno gospodarsko rast v letu 1999. Sicer pa je BDP po podatkih francoskega statističnega urada v zadnjem četrtletju lanskega leta porasel za 0,8 odstotka, od julija do avgusta pa je bila njegova rast enoodstotna.