BELA HIŠA
Bush za varovanje okolja
31. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je med obiskom Nacionalnega parka Sekvoj v Kaliforniji izdal ukaz, da morajo rangerji nacionalnih parkov vsako leto opraviti temeljit pregled parka v njihovem skrbstvu ter izpostavil, da bo v naslednjih petih letih za vzdrževanje nacionalnih parkov namenil 5 milijard dolarjev. Busheva administracija je od vsega začetka izpostavljena kritikam, da jo skrbijo predvsem interesi naftnega lobija, na okolje pa se požvižga.
Nov škandal Bushevih dvojčic
31. 05. 2001 00.00
Energetski načrt buri duhove
18. 05. 2001 00.00
Energetski načrt, ki ga je v četrtek razgrnil ameriški predsednik George Bush, je po vsem svetu naletel na ostre kritike. V Združenih narodih so ga označili kot katastrofalnega, enako menijo tudi v vseh večjih mednarodnih okoljevarstvenih organizacijah. Nad Bushevim načrtom, ki predvideva gradnjo na stotine jedrskih elektrarn in črpanje nafte na doslej zaščiteni Aljaski, ne predvideva pa ekološkega varčevanja, so razočarani tudi v Evropski uniji.
Bela hiša kaznuje ZN
11. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom je včeraj izglasoval povračilne ukrepe proti Združenim narodom, ki po dolgoletnem članstvu predstavnika ZDA pred tednom dni niso izvolile v komisijo za človekove pravice. Kljub nasprotovanju Busheve administracije, predvsem zaradi skrbi za bodoče odnose s to mednarodno organizacijo, je predstavniški dom ameriškega kongresa glasoval v razmerju 252 proti 165 za zadržanje plačila dolgov ZDA, o katerih so se šele pred kratkim dogovorili, da jih bodo plačali. Po mnenju nekaterih članov doma so želeli na ta način opozoriti na krivico.
Kritike na Bushev proračun
10. 04. 2001 00.00
Proračunski predlog ameriškega predsednika Georgea Busha za fiskalno leto 2002, je po pričakovanju naletel na kritike različnih interesnih skupin in politikov, ki se ne strinjajo z zmanjšanjem ali premajhnim naraščanjem porabe v večini ministrstev. Bushev predlog za proračun v prihodnjem letu znaša skupaj 1,96 bilijona dolarjev. Manj denarja se bo namenilo za varovanje okolja, zaposlovanje dodatnih policistov, kmetijstvo, izobraževanje zdravnikov. NASA bo dobila približno enako kot doslej - 14,5 milijard dolarjev, uprava za malo gospodarstvo pa 500 milijonov. Manj denarja bo tudi za ministrstvo za trgovino.
Peking zahteva opravičilo
05. 04. 2001 00.00
Štiri dni po trčenju ameriškega vohunskega letala in kitajskega lovca so odnosi med državama še vedno napeti. Združene države so sicer izrazile obžalovanje zaradi smrti kitajskega pilota, vendar pa uradni Peking pa še vedno zahteva opravičilo za nesrečo.
Bush zavrnil sporazum o emisiji plinov
29. 03. 2001 00.00
Bela hiša je včeraj sporočila da je predsednik Bush zavrnil dogovor iz Kjota na Japonskem, v katerem so se države dogovorile o zmanjšanju emisije škodljivih plinov. Ameriški predsednik Bush sporazumu nasprotuje, ker je v nasprotju z ameriškimi gospodarskimi interesi. ZDA so največji proizvajalec ogljikovega dioksida na svetu.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Umik Američanov iz BiH ni presenečenje
16. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je že včeraj poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Umik enot ZDA iz Bosne in Hercegovine
15. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. V skladu s tem načrtom bodo ameriške enote opustile vsakodnevno patruljiranje, kar bo prevzela civilna policija, vojska pa naj bi posredovala le v primeru izbruha spopadov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Bush bo predstavil davčni načrt
27. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes zvečer pred obema domovoma ameriškega kongresa predstavil svoj proračunski predlog za fiskalno leto 2002, katerega osrednji del bodo davčne olajšave. Zmanjševanje davkov je bila osrednja parola Busheve predvolilne kampanje in od uspešnosti njegovih predlogov je v veliki meri odvisna njegova nadaljnja kariera v Beli hiši. Kljub privlačnosti zamisli o vračanju denarja davkoplačevalcem, pa Bushu doslej iz različnih razlogov ni uspelo dovolj prepričati javnosti in kongresnikov.
Bush o povečanju obrambnega proračuna
13. 02. 2001 00.00
Med obiskom vojaškega oporišča Fort Stewart v zvezni državi Georgia je ameriški predsednik George Bush napovedal povečanje obrambnega proračuna v fiskalnem letu 2002 in obljubil, da si bo prizadeval za izboljšanje življenjskega standarda pripadnikov oboroženih sil. Bush je tako napovedal, da bo v proračunskem predlogu za leto 2002 310 milijard dolarjev, kar je za 14 milijard več kot v proračunu za letošnje leto. Busheva napoved o povečanju proračunskih sredstev za obrambo je sprožila takojšnjo kritiko vodje demokratske manjšine v predstavniškem domu kongresa Dicka Gephardta, vendar na račun Bushevega načrta davčnih olajšav.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Clintonu odstranili rakasto tkivo
17. 01. 2001 00.00
Ranica, ki so jo prejšnji teden med rutinskim zdravniškim pregledom odkrili na hrbtu ameriškega predsednika Billa Clintona, je bila rakasta, je sinoči sporočila Bela hiša, ki je posredovala izvide biopsije. Zdravniki so obenem poudarili, da ni razloga za zaskrbljenost.
Najnovejša tehnologija tudi v Slovenijo
11. 01. 2001 00.00
Ameriška vlada je že šestič od leta 1993 prevetrila omejitve, ki veljajo za izvoz visoko zmogljivih računalnikov in med drugim Slovenijo premaknila iz skupine 2 v skupino 1. V tej so države, ki lahko uvažajo visoko zmogljive ameriške računalnike brez omejitev, oz. brez poprejšnjega vladnega pregleda. Ameriška vlada pa ugotavlja še, da tehnološki razvoj krepko prehiteva uveljavljene nadzorne standarde in bo v kratkem kongresu priporočila, da jih popolnoma odpravi. Obstoječi standardi po katerih ameriška vlada omejuje izvoz visoko zmogljivih računalnikov temeljijo na "hardwareu", oz. na "milijonih teoretičnih operacijah na sekundo" (MTOPS). Obrambno ministrstvo ZDA je že leta 1999 ugotovilo, da so ti standardi zastareli, zato se bo potrebno osredotočiti na nadaljnji nadzor občutljive programske opreme, ki bi lahko v napačnih rokah ogrozila nacionalno varnost.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Clinton poziva k trajnemu miru
12. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je med obiskom v Dublinu severnoirske protestante in katolike znova pozval, naj ne zapravijo možnosti za trajni mir. Dublin je prva postaja na Clintonovi tridnevni turneji, med katero bo poleg Belfasta obiskal še London. O težavah v severnoirskem mirovnem procesu se je pogovarjal z irskim premierom Bertiejem Ahernom, v Belfastu pa se bo sestal s predsednikom severnoirske vlade, protestantom Davidom Trimblom, in njegovim namestnikom, katolikom Seamusem Mallonom.
Clinton na Irsko in v Veliko Britanijo
11. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo jutri odpotoval na enega svojih zadnjih uradnih obiskov v tujini. V Dublinu bo začel tridnevno turnejo po Irski in Veliki Britaniji. Ustavil se bo še v Belfastu in Londonu. Clinton se bo med obiskom srečal z britansko kraljico Elizabeto, premierom Tonyjem Blairom, irskim premierom Bertijem Ahernom in voditelji političnih strank na Severnem Irskem. Clintona, ki je vložil veliko osebnih naporov v uspeh severnoirskega mirovnega sporazuma, bosta na poti spremljala tudi soproga Hillary in hčerka Chelsea.
Bela hiša navezala stik z Bushem
29. 11. 2000 00.00
Bela hiša je navezala stik s taborom teksaškega guvernerja Georga W. Busha, da bi olajšali prenos oblasti, ko bo znan končni zmagovalec predsedniških volitev, je danes sporočil visoki predstavnik Clintonove administracije. Tako bo Bela hiša Busha odslej vsakodnevno seznanjala o vprašanjih državne varnosti, tako kot o tem že obvešča podpredsednika ZDA in predsedniškega kandidata demokratov Ala Gora, je dejal generalni sekretar Bele hiše John Podesta.
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Clinton potrdil udeležbo
15. 10. 2000 00.00
Bela hiša je sporočila, da bo
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Ivanov potrdil srečanje z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Slobodan Milošević si kot predsednik največje stranke v državi, Socialistične stranke Srbije, želi tudi v prihodnje imeti pomembno politično vlogo, je danes v Beogradu izjavil ruski zunanji minister Igor Ivanov po srečanju z Miloševićem. Na novinarski konferenci sicer ni povedal, kje sta se sestala, dodal pa je, da si dosedanji jugoslovanski predsednik želi mirne rešitve krize v ZRJ brez zatekanja k sili. Ivanov je še povedal, se je danes srečal tudi z novim predsednikom države Vojislavom Koštunico, dosedanjim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem ter patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavlom. Milošević je po srečanju v svoji prvi izjavi za javnost, potem ko je opozicija prevzela nadzor v prestolnici, dejal, da nasilje in nemiri ogrožajo in slabijo delovanje države, kar je samo v interesu sovražnikov. Ivanov naj bi mu prenesel tudi pozdrave ruskega predsednika Vladimirja Putina, skupaj z upanjem in željami Moskve po mirni rešitvi sedanjih problemov v ZRJ ob spoštovanju zakonov in ustave, brez vmešavanj od zunaj. Na srečanju Miloševića in Ivanova je bil navzoč tudi minister Jovanovič. Miloševićevo izjavo so prebrali na televizijski postaji, ki je pod nadzorom Jugoslovanske levice, ki jo vodi njegova soproga Mira Marković.
Neuspeh preizkusa protiraketne obrambe
09. 07. 2000 09.52
Prestrezna raketa, ki so jo včeraj izstrelili z otoka Kwajalein v Tihem oceanu, nad morjem ni zadela rakete srednjega dosega, ki so jo 20 minut prej izstrelili iz vojaškega oporišča Vandenberg v zvezni državi Kalifornija.
Izraelsko-palestinski vrh 11. julija
05. 07. 2000 19.31
Izraelsko-palestinski vrh pod okriljem ZDA, bo potekal 11. julija blizu Washingtona, so danes potrdili uradni ameriški viri.
Bela hiša za omilitev sankcij
28. 06. 2000 07.27
Bela hiša je včeraj sporočila, da je pripravljena podpreti predlog zakona o omilitvi ameriških gospodarskih sankcij proti Kubi, ki je trenutno v proceduri v predstavniškem domu ameriškega kongresa. Poslanci predstavniškega doma so namreč danes dosegli načelno soglasje o omilitvi sankcij, ki veljajo že 40 let. Predlog zakona, ki dovoljuje izvoz hrane in zdravil na Kubo, o katerem so se danes načelno dogovorili, morata obravnavati še oba domova kongresa.
Drugi dan zgodovinskega srečanja
14. 06. 2000 20.51
Današnji drugi dan zgodovinskega vrhunskega srečanja v Pjongjangu so vodilni predstavniki Severne in Južne Koreje začeli nov krog pogovorov o sodelovanju. Včerajšnji uvodni pozdrav Kim Jonga Ila je napovedal optimistično vzdušje. Po poročanju južnokorejskih medijev so govorili o morebitnem odprtju uradnih predstavništev obeh držav, o vprašanju združitve družinskih članov, ki živijo v drugi državi, in o gospodarskem sodelovanju. Podrobnosti niso sporočili. Po poročanju televizije je na strani Južne Koreje delegacijo vodil predsednik Kim Dae Jung, severnokorejsko pa predsednik predsedstva vrhovne ljudske skupščine Kim Jong Nam. Severnokorejski voditelj Kim Jong Il ob začetku pogovorov ni bil navzoč, vendar pa v Seulu pričakujejo, da se bo še danes znova srečal z južnokorejskim gostom.
Senat brez odločitve o financiranju
17. 05. 2000 11.09
Ameriškemu senatu se sinoči ni uspelo dogovoriti o predlogu zakona, po katerem bi zagotovili denar za financiranje sodelovanja ameriških vojakov v mirovni operaciji na Kosovu.
Financiranje ameriških enot na Kosovu
16. 05. 2000 10.34
Predlog zakona o financiranju ameriških enot na Kosovu, ki ga je minuli teden odobril senatni odbor za proračun in ga poslal v senat, je sprožil oster odziv obrambnega ministra Williama Cohena in drugih, ki se ne strinjajo s pogojevanjem nadaljnje ameriške udeležbe v mirovni operaciji KFOR. O predlogu zakona bodo morebiti glasovali že v torek, Bela hiša pa upa, da bo nasprotnikom predloga zakona uspelo prepričati vsaj tretjino senatorjev, kar bi omogočilo predsednikovo grožnjo z vetom. Senatni odbor je namreč odobril predlog, po katerem lahko ameriški vojaki ostanejo na Kosovu le do 1. julija 2001, razen če jim kongres ne dovoli, da ostanejo dlje.