Banka Slovenije
Poštna banka zamenjala vodstvo
18. 02. 2000 13.32
Nadzorni svet Poštne banke Slovenije je na svoji redni seji 3. februarja odpoklical dotedanjega generalnega direktorja Albina Hojnika. Za vršilca dolžnosti je do imenovanja nove uprave oz. največ za šest mesecev imenoval Viktorja Lenčeta, dotedanjega namestnika generalnega direktorja.
Arhar napoveduje zaostritev denarne politike
31. 01. 2000 16.23
Bližnji cilj denarne politike Banke Slovenije za leto 2000 je letna rast denarnega agregata M3 v razponu med 12 in 18 odstotki. Banka Slovenije (BS) si bo z denarno politiko prizadevala ustvarjati vsaj take pogoje za stabilnost valute, kot sledi iz vladnih predvidevanj o inflaciji v letu 2000. Če bodo med letom nastopila večja odstopanja od predpostavk, predvsem zaradi povečanih nihanj v finančnih tokovih s tujino, v povezavi z dogodki na tujih in domačih trgih, bo centralna banka po besedah guvernerja Franceta Arharja prisiljena zaostriti denarno politiko.
Agencija za plačilni promet še negotova
13. 01. 2000 18.52
Svet Agencije za plačilni promet (APP) je na seji ugotovil, da se agencija do predlaganega roka začetka prenosa računov pravnih oseb iz agencije v banke v tem trenutku še ne more opredeliti. Po besedah predsednika sveta Tomaža Banovca tiči glavni razlog v tem, da agencija še ni prejela dokumenta s kriteriji za vodenje računa pravnih oseb v bankah in opravljanje plačilnega prometa zanje, ki ga morata potrditi finančni minister in Banka Slovenije. Da bi se prenos plačilnega prometa v banke lahko dejansko začel 1. februarja, bi morali biti omenjeni kriteriji v Uradnem listu objavljeni najkasneje do 21. januarja. V kolikor se to ne bo zgodilo, na APP predlagajo enomesečni zamik začetka izvedbe projekta.
Konec leta ameriški dolar dražji za 22 %
01. 01. 2000 10.55
Med pomembnejšimi tujimi valutami se je v letu 1999, od 1. januarja do 31. decembra, po srednjem tečaju Banke Slovenije najbolj podražil ameriški dolar - kar za petino, medtem ko so se tečaji evropskih valut zvišali za 4,7 odstotka, za kolikor se je okrepila leta 1999 uvedena skupna evropska denarna valuta - evro.
Bančna okenca na silvestrovo zaprta
28. 12. 1999 11.08
Zadnji dan letošnjega leta Banka Slovenije, banke, hranilnice, Agencija za plačilni promet ter Pošta Slovenije po zakonu o ureditvi plačilnega prometa na dan 31. december 1999, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, ne bodo opravljale plačilnega prometa doma in s tujino. S tem naj bi bilo zagotovljeno varno delovanje računalniško tehnoloških in informacijskih sistemov ob premiku letnice. Vse zakonske in pogodbene obveznosti, ki zapadejo v plačilo na omenjeni dan, se bodo štele za pravočasno poravnane, če bodo plačane do 3. januarja 2000. Po besedah predsednika Združenja bank Slovenije Darka Tolarja na omenjeni dan na bančnih okencih ne bo mogoče opravljati transakcij, bančni avtomati, terminali POS in menjalnice pa bodo po njegovih zagotovilih nemoteno delovali.
BS dala soglasje NLB
22. 12. 1999 20.50
Banka Slovenije je dala soglasje, da Nova Ljubljanska banka prevzame več kot polovico deleža v Dolenjski banki. Ta se bo tako priključila bančni skupini Nove Ljubljanske banke, kjer upajo, da bodo dobili še dovoljenje za pridobitev 20-odstotnega deleža Banke Celje. Tako bi skupina NLB pokrivala 43 odstotkov slovenskega trga.
Za Silvestrovo spremenjen način poslovanja
10. 12. 1999 10.30
Poslanci so danes sprejeli Zakon o ureditvi plačilnega prometa na dan 31. decembra tega leta. Z njim naj bi vlada preprečila morebitne težave s takoimenovanim računalniškim hroščem ob prehodu v leto 2000.
BS bo prodajala blagajniške zapise
02. 12. 1999 16.22
Banka Slovenije bo naslednji teden prodajala blagajniške zapise v apoenih po 500.000 tolarjev. Avkciji za nakup 14. izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije v apoenih po 500.000 tolarjev in za nakup 13. izdaje blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom (blagajniški zapis se vpisuje brez nakupnega bona) bosta v torek, 7. decembra. Ponujena količina znaša za vsako avkcijo 10.000 lotov v nominalni vrednosti pet milijard tolarjev oz. 10 milijard tolarjev za obe avkciji, so sporočili iz Banke Slovenije.
Potrošno naravnan proračun in visoki davki
24. 11. 1999 19.16
Člani Upravnega odbora (UO) Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na današnji seji, katere se je udeležil tudi guverner Banke Slovenije France Arhar, opozorili na še vedno preveč potrošno naravnan proračun, na njegov primanjkljaj ter na tečajno politiko, ki ogroža obstoj izvoznikov.
Delegacija IMF s slovenskimi parlamentarci
18. 11. 1999 19.19
Delegacijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se je sestala s člani parlamentarnega odbora za finance, sta predvsem zanimali dve vprašanji, in sicer kakšen je pogled parlamentarcev na probleme strukture proračuna, proračunskega primanjkljaja in trendov v prihodnje ter na dinamiko privatizacije bank oz. bančnega sektorja. Ob tem smo se pogovarjali tudi o številnih podrobnostih in različnih zakonih, je za STA povedal predsednik omenjenega parlamentarnega odbora Janez Kopač.
NKBM s 3,3 milijarde tolarjev dobička
11. 11. 1999 15.13
Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je v letošnjih prvih devetih mesecih izkazala za 3,3 milijarde tolarjev dobička, kar pomeni 17,3-odstoten donos pred obdavčitvijo na povprečni kapital in 1,4-odstoten donos na povprečna sredstva. Kapitalska ustreznost banke ob devetmesečju znaša 14,1 odstotka, so sporočili iz NKBM.
Bančna okenca na silvestrovo zaprta
10. 11. 1999 18.11
Ministrstvo za finance je danes predstavilo predlog zakona o ureditvi plačilnega prometa na dan 31. december 1999, ki določa, da zadnji dan letošnjega leta Banka Slovenije, banke, hranilnice, Agencija RS za plačilni promet ter Pošta Slovenije ne bodo opravljale plačilnega prometa doma in s tujino. S tem naj bi zagotovili varno delovanje računalniško tehnoloških in informacijskih sistemov ob premiku letnice. Vse zakonske in pogodbene obveznosti, ki zapadejo v plačilo na omenjeni dan, pa se bodo štele za pravočasno poravnane, če bodo plačane do 3. januarja 2000. Po besedah predsednika Združenja bank Slovenije Darka Tolarja na omenjeni dan na bančnih okencih ne bo mogoče opravljati transakcij, bančni avtomati in menjalnice pa bodo nemoteno delovali.
SKB gostila predtavnike BiH
07. 11. 1999 17.07
SKB banka je v petek gostila tehnično-delovno skupino Centralne banke Bosne in Hercegovine, njihovim članom je predstavila potek reforme plačilnega prometa v Sloveniji z zornega kota komercialnih bank, so v nedeljo sporočili iz SKB banke.
Mobitel za širitev omrežja
30. 10. 1999 17.52
Predstavniki družbe Mobitel so z mednarodnim in domačim bančnim konzorcijem konec minulega tedna slovesno podpisali pogodbo o posojilu v višini 135 milijonov mark. Posojilo, ki ga je Mobitel dobil brez državnih jamstev oz. izključno na podlagi dosedanjih dosežkov in načrtov za razvoj, je namenjeno vlaganju v omrežje.
Zakon o ureditvi plačilnega prometa
30. 10. 1999 10.19
Slovenska vlada je na predlog finančnega ministrstva v parlamentarni postopek vložila zakon o ureditvi plačilnega prometa na dan 31. december 1999, ki določa, da zadnji dan letošnjega leta Banka Slovenije, banke, hranilnice, Agencija RS za plačilni promet ter Pošta Slovenije ne bodo opravljale plačilnega prometa doma in s tujino. S tem želi vlada zagotoviti varno delovanje računalniško tehnoloških in informacijskih sistemov ob premiku letnice. Vse zakonske in pogodbene obveznosti, ki zapadejo v plačilo na omenjeni dan, pa se bodo štele za pravočasno poravnane, če bodo plačane do 3. januarja 2000.
Interesi na slovenskem trgu
12. 10. 1999 18.32
Štajerska banka in hranilnica iz Gradca (Die Steiermaerkische Bank und Sparkassen AG) in avstrijsko leasing podjetje Immorent AG iz Dunaja sta danes na novinarski konferenci v Mariboru predstavili poslovanje hčerinskega podjetja Die Steiermaerkische Immorent Leasing, ki sta ga obe družbi skupaj ustanovili v Mariboru.
Podelitev za diplomska dela
08. 10. 1999 15.58
Guverner centralne banke France Arhar je na današnji slovesnosti dvaindvajsetim diplomantom podelil nagrade Banke Slovenije (BS) za diplomska dela s področij denarja in financ, pomembnih in zanimivih tako za banko kot za celotno ekonomijo.
227 vlog za pridobitev menjalniških licenc
04. 10. 1999 16.02
Banka Slovenije (BS) je do 15. septembra prejela 227 vlog za izdajo dovoljenja za opravljanje menjalniških poslov, od katerih jih je 11 še nepopolnih. Centralna banka je do danes pogodbenim menjalcem podelila 80 licenc, preostalim pa bo odločbe poslala najkasneje do 23. oktobra, je za STA povedal direktor oddelka za poslovanje s tujino v BS Janko Tratnik. Glede trgovanja nerezidentov z domačimi vrednostnimi papirji je Tratnik dejal, da BS še nadalje beleži neto odliv.
Novi dodatni telefonski centrali
29. 09. 1999 21.26
Z mednarodnim in domačim bančnim konzorcijem je družba Mobitel pripravila nov kreditni aranžma v višini 135 milijonov mark, namenjenih nadaljnjim vlaganjem v razvoj mobilnega omrežja, so sporočili iz družbe Mobitel.
13. izdaja blagajniškega zapisa BS z nakupnim bonom
15. 09. 1999 13.29
Banka Slovenije izdaja trinajsto izdajo blagajniškega zapisa Banke Slovenije z nakupnim bonom z dospelostjo 1. marca 2000. Blagajniški zapis je izdan v nematerializirani obliki pri Klirinško depotni družbi. Obrestna mera znaša sedem odstotkov letno, so sporočili iz Banke Slovenije.
DDV mejnik gospodarskih gibanj
10. 09. 1999 18.18
Pričakovane posledice uvedbe DDV bodo letošnja gospodarska gibanja prek učinkov na domače povpraševanje, trgovinsko menjavo in cene razdelile na dve povsem različni obdobji, pišejo strokovnjaki Ekonomskega inštituta pravne fakultete (EIPF) v poletni številki publikacije Gospodarska gibanja. Tako ocene za julij in avgust na področju trošenja kažejo hiter in močan zasuk navzdol, še maja in junija pa je bilo opaziti rekordno povečanje. Ob tem pa zaradi povečanja uvoza niti preobrat v drugi polovici leta ne bo preprečil velikega letnega primanjkljaja v blagovni menjavi.
Banka Slovenije pripravljena za leto 2000
19. 08. 1999 13.07
S prehodom iz leta 1999 v leto 2000 lahko nastanejo težave v računalniških sistemih, ki za oznako leta v zapisu datuma uporabljajo samo dve mesti, dodatna posebnost leta 2000 pa je tudi dejstvo, da gre za prestopno leto. V Banki Slovenije so se na morebitne težave, povezane s prehodom v novo tisočletje, že pripravili. V prvem četrtletju je projektna skupina pripravila, svet BS pa potrdil, prvi del načrta neprekinjenega delovanja, ki je namenjen odpravljanju težav za obdobje do 31. decembra letos. Drugi del načrta za obdobje po 1. januarju 2000 pa bo svetu BS predložen do konca septembra 1999, saj so težave in rešitve v teh dveh obdobjih različne.
Poseg BS na trgu tujega denarja
19. 07. 1999 11.13
Banka Slovenije (BS) je danes na trgu tujega denarja začela posredovati z interventnim prodajnim tečajem. Šest bank bo od danes prodajalo devize največ po tečaju 197,37 tolarjev za evro oz. 100,91 tolarjev za marko. Za prodajo tuje gotovine v manjalnicah bo tečaj pri izbranih bankah lahko odstopal navzgor za največ 0,2 odstotka pri prodaji mark in največ 0,4 odstotka pri valutah ostalih članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
BS izbrala banke za poseg z interventnim tečajem
16. 07. 1999 16.07
Na podlagi ponudbe Banke Slovenije za poseg na trgu tujega denarja z interventnim prodajnim tečajem so bile na današnji dražbi izbrane banke, ki so zavezane v obdobju interveniranja prodajati devize največ po interventnem prodajnem tečaju. To so Abanka, SKB banka, LB Banka Zasavje, Banka Velenje, Banka Koper ter Nova Ljubljanska banka.
Posredovanje Banka Slovenije
15. 07. 1999 18.44
Banka Slovenije (BS) bo na trgu tujega denarja posredovala z interventnim prodajnim tečajem. Banke, s katerimi je centralna banka sklenila pogodbo o sodelovanju pri teh posegih in bodo izbrane na podlagi ponudbe, bodo od vključno 19. julija dalje prodajale devize največ po tečaju 197,37 tolarjev za evro oz. 100,91 tolarjev za marko. Za prodajo tuje gotovine v menjalnicah bo tečaj pri izbranih bankah lahko odstopal navzgor za največ 0,2 odstotka pri prodaji mark in največ 0,4 odstotka pri valutah ostalih članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA. O izbranih bankah, preko katerih bo interveniranje na trgu tujega denarja potekalo, bo Banka Slovenije obvestila javnost 16. julija.
Povezovanje med NLB in SIB
29. 06. 1999 18.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) in Slovenska investicijska banka (SIB) - ta z enoodstotnim tržnim deležem sodi med manjše banke - sta podpisali pogodbo o poslovnem in kapitalskem poslovanju, je na današnji skupščini delničarjev povedal predsednik uprave SIB Vlado Klemenčič. Lastniški delež države v tej banki je več kot 40-odstoten, je poročal Radio Slovenija.
Novi predpisi na področju poslovanja z devizami
23. 06. 1999 20.33
Banka Slovenije ne bo dovolila prevzema Dolenjske banke niti Novi Ljubljanski banki niti Novi kreditni banki iz Maribora. Odobrila pa je odprtje prve podružnice tuje banke, in sicer koroške Keartner Sparkasse.
Soglasje o prvi podružnici tuje banke v Sloveniji
23. 06. 1999 18.36
Banka Slovenije je v torek izdala soglasje za ustanovitev prve podružnice neke tuje banke v Sloveniji; gre za podružnico Kaerntner Sparkasse iz Celovca. Svet BS je v zvezi z ustanavljanjem podružnic, ki ga dopušča od februarja letos veljavni zakon o bančništvu, sprejel tudi model, ki ga uporablja sosednja Italija: bančno podružnico v Sloveniji je mogoče ustanoviti le ob predhodnem oblikovanju dotacijskega sklada, ki nadomešča delniški kapital.
Banka Slovenije dala soglasje za ustanovitev prve tuje bančne podružnice
23. 06. 1999 16.20
Banka Slovenije je v torek izdala soglasje za ustanovitev prve podružnice neke tuje banke v Sloveniji; gre za podružnico Kaerntner Sparkasse iz Celovca. Svet BS je v zvezi z ustanavljanjem podružnic, ki ga dopušča od februarja letos veljavni zakon o bančništvu, sprejel tudi model, ki ga uporablja sosednja Italija: bančno podružnico v Sloveniji je mogoče ustanoviti le ob predhodnem oblikovanju dotacijskega sklada, ki nadomešča delniški kapital.
Jutri dražba umetniških del za Pediatrično kliniko
08. 06. 1999 20.30
Na ljubljanskem gradu bo jutri zvečer javna dražba umetniških slik, ki jih je Skladu za izgradnjo nove Pediatrične klinike podarila Liberalna demokracija Slovenije. Izklicne cene slik, ki jih bo mogoče kupiti na dražbi in so bile v teh dneh na ogled v Mestni galeriji, se gibljejo med 600.000 do 2,5 milijona tolarjev.