Banka velenje
NLB sprostila sredstva, delavci še brez plač
17. 09. 2010 15.27
NLB je sprostila Vegradova sredstva, pojasnjujejo pa, da to ne pomeni, da so nakazali plače. Delavci denar še čakajo in se pripravljajo na stavko. Župan Velenja pa pravi: Tovšakovo je treba spraviti v zapor.
V Vegradu splošna stavka?
15. 09. 2010 07.33
Vegradovi delavci bodo v ponedeljek stavkali, če jim podjetje do petka ne izplača plače za avgust. Stavka je napovedana za vsa podjetja. Gre za 700 zaposlenih.
Vegradovi delavci še vedno brez plačila
13. 09. 2010 16.38
Vegradovi delavci še vedno niso prejeli neizplačanih plač. Kot pravi sindikalist Čater, banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev. Če zaposleni ne bodo dobili plač, je stavka še vedno v igri.
Sindikalist: NLB poskuša 'okrasti' delavce
08. 09. 2010 17.54
Delavci Vegrada še vedno niso dobili preostalih neizplačanih plač. Sindikalist Srečko Čater je prepričan, da denar zadržuje NLB, ki da poskuša mimo zakona izplačati upnika. Banka to odločno zavrača.
Medved: Plače še ta teden
06. 09. 2010 07.08
Novi direktor Vegrada delavcem, ki niso dobili obljubljenih plač, zagotavlja, da bo od banke dobil denar še ta teden, in to s pomočjo sodišča. Zakaj banka noče izplačati denarja, sicer ni jasno.
Vegradovi delavci le dobili nekaj denarja
01. 09. 2010 15.24
Delavci so dobili del neporavnanih izplačil in sodišče je začelo prisilno poravnavo. Vegrad mora zdaj založiti 30.000 evrov za stroške postopka, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 1. oktobra.
Slovenijo čaka električni mrk?
22. 07. 2010 07.46
Direktorju Teš Rotniku se stolček močno maje, čeprav mu njegovi delavci stojijo ob strani. Zato pa zahtevajo odstop prvega moža HSE Meha. In pravijo, stvari se morajo spremeniti, sicer sledi stavka.
Celovški dvori predani do 20. avgusta?
05. 07. 2010 07.48
Sklep o dokapitalizaciji podjetja je pomemben tudi za dokončanje Celovških dvorov, pravi Tovšakova, in napoveduje, da bo projekt predan predvidoma do 20. avgusta. Predstavnik podizvajalcev pri projektu pa, da je to neuresničljivo.
Celovški dvori: Brez dokumentacije ni vselitve
10. 05. 2010 10.59
Kupcem stanovanj v Celovških dvorih grozi, da se ne bodo mogli vseliti v stanovanja, ki so jih kupili od Vegrada.
Cene stanovanj ne bodo spustili
18. 03. 2010 18.18
V Vegradu, ki ima likvidnostne težave, trdijo, da cene stanovanj ne bodo spustili. Delavci naj bi plače za februar dobili do konca prihodnjega tedna.
Odločitve glede prestrukturiranja še ni
03. 03. 2010 15.10
Tako v Vegradu kot v državni PDP pravijo, da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Vse možnosti naj bi bile odprte, ključno vlogo pa naj bi imele banke.
Na plačo čaka še 30 delavcev
01. 03. 2010 15.57
Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad je januarsko plačo izplačalo večini delavcev, 30 režijskim delavcem pa še ne. Okoli 150 režijskim delavcem dolguje tudi del plače za december.
Tovšakova je pomoč iskala tudi pri Lahovniku
17. 02. 2010 09.50
Banke naj bi že načrtovale, kako bodo zaščitile svoje interese v primeru propada Vegrada. Predstavniki Vegrada pa so se po pomoč obrnili tudi na državo.
Tovšakova predlagala minimalno plačo za tri mesece
10. 02. 2010 10.15
Predstavniki zaposlenih in uprave Vegrada, ki ima blokirane bančne račune, bodo pogajanja za izplačilo plač nadaljevali prihodnji ponedeljek. Tovšakova naj bi predlagala minimalno plačo za vse delavce.
Vegrad ima blokirane prav vse bančne račune
09. 02. 2010 10.17
Vegradu so zablokirali račune še pri Hypo banki, PBS in Unicreditu, spomladi pa naj bi jim NLB zaradi neodplačevanja posojila zasegla stanovanjsko naselje Celovški dvori.
Romska pot v EU
08. 04. 2004 00.00
Po nekaterih ocenah naj bi v Evropi živelo okoli 15 milijonov Romov, največ v Romuniji in na Madžarskem, medtem ko naj bi jih bilo v Sloveniji okoli 10.000. Veljajo za največjo in najrevnejšo evropsko manjšino, imajo tudi svojo himno in zastavo, 8. aprila pa praznujejo svoj praznik – svetovni dan Romov.
Fit Leasing oškodovan za 317 milijonov tolarjev
30. 01. 2002 00.00
Celjski kriminalisti so zaradi suma poslovne goljufije ovadili mozirskega podjetnika, ki je najel leasing pri hčerinskem podjetju Banke Velenje družbi Fit Leasing. Pri tem je družbo oškodoval za 317 milijonov tolarjev.
NLB utrjuje svoj položaj
03. 10. 2001 00.00
Nova ljubljanska banka (NLB) se namerava v času, ko se konkurenca še pripravlja za nastop na trgu, kar najtrdneje usidrati v slovenskem bančnem prostoru.
NLB odslej še močnejša
01. 10. 2001 00.00
Z današnjem dnem so Nova ljubljanska banka, Banka Velenje, Dolenjska banka in Pomurska banka enovita družba. Z združitvijo treh bank z NLB se je tržni delež NLB povečal na 33 odstotkov, medtem ko tržni delež celotne bančne skupine NLB znaša okrog 44 odstotkov.
Obisk v Velenju
30. 06. 2001 00.00
Velenjski Premogovnik, ki se slavnostno pripravlja na praznovanje 3. julija - dneva rudarjev, je obiskal bosanskohercegovski minister za energijo, rudarstvo in industrijo Hasan Bečirović. Skupaj z direktorjem Premogovnika Francem Žerdinom si je ogledal delo na odkopih ter se z vodstvom velenjskih rudarjev pogovarjal o organizaciji, tehnologiji in varnosti dela v rudniku.
Era postala večinska lastnica Saema
12. 03. 2001 00.00
Trgovska družba Era je od Agencije za privatizacijo Republike Makedonije in malih delničarjev kupila delnice sejemske družbe Skopski Saem in tako postala njena večinska lastnica. Kot navajajo v Eri, so naložbo opravili skladno s strategijo širitve dejavnosti skupine Era na območjih držav nekdanje Jugoslavije. Era naj bi v prihodnjih letih v Saem predvidoma vložila več kot 70 milijonov nemških mark.
Ali bo NLB ostala v slovenski lasti
21. 02. 2001 00.00
Program privatizacije NLB, ki ga je predstavilo vodstvo, predvideva, da bi največja slovenska banka ostala v večinski lasti slovenskih pravnih in fizičnih oseb. Model privatizacije vsebuje trojni postopek: pripajanje bank hčera, delno odprodajo državnega lastniškega deleža in hkrati izdajo novih delnic domačim in tujim investitorjem.
NLB načrtuje predor na tuji trg
19. 02. 2001 00.00
Nova Ljubljanska banka (NLB) po dobrih poslovnih rezultatih v preteklem letu letos načrtuje proces združevanja z bankami hčerami, začetek privatizacije banke in krepitev prisotnosti na trgih Srednje Evrope ter nadaljnjo specializacijo ponudbe za posebne skupine strank - privatno bančništvo. Postopek pripajanja v prvi fazi predvideva pripojitev Banke Velenje, Dolenjske banke in Pomurske banke v prvi polovici leta, najkasneje do 30. junija 2002 naj bi pripojili še Banko Domžale, Banko Zasavje in Koroško banko, tretja faza pa predvideva pripojitev Banke Celje in še vedno aktualno povezavo z Banko Koper, za katero se resneje zanimata še dve tuji banki. Banka načrtuje tudi prodor na tuje trge, kjer na bi do leta 2005 ustvarila že 40 odstotkov svoje bilančne vsote. Svoje aktivnosti namerava okrepiti predvsem v državah Srednje Evrope, s katerimi slovensko gospodarstvo največ sodeluje.
Načrt Pokojninske družbe A
26. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je izdalo odločbo, s katero je odobrilo pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja Pokojninske družbe A v ustanavljanju. Ta načrt so predložili Lek, Autocommerce, Holding Hidria, Premogovnik Velenje, Aktiva Group, Tehnounion, Factor Banka, Alpos, Šprah&Co. in Talum.
Koncesije za študijska posojila še niso podeljene
28. 09. 1999 15.02
Še vedno ni znano, katere banke bodo pridobile koncesije za študijska posojila. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na podlagi ponudb 14 slovenskih bank, ki so na razpis ministrstva za podelitev koncesij za dodeljevanje posojil za študij prispele v predpisanem roku, kot najugodnejša ponudnika sicer izbralo Novo ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor, vendar sta se na to odločitev pritožili dve manjši banki. Ministrstvo se mora do omenjenih pritožb opredeliti v desetih dneh po izteku pritožbenega roka; ta se je iztekel minuli petek, je STA izvedela na omenjenem ministrstvu.
Poseg BS na trgu tujega denarja
19. 07. 1999 11.13
Banka Slovenije (BS) je danes na trgu tujega denarja začela posredovati z interventnim prodajnim tečajem. Šest bank bo od danes prodajalo devize največ po tečaju 197,37 tolarjev za evro oz. 100,91 tolarjev za marko. Za prodajo tuje gotovine v manjalnicah bo tečaj pri izbranih bankah lahko odstopal navzgor za največ 0,2 odstotka pri prodaji mark in največ 0,4 odstotka pri valutah ostalih članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
BS izbrala banke za poseg z interventnim tečajem
16. 07. 1999 16.07
Na podlagi ponudbe Banke Slovenije za poseg na trgu tujega denarja z interventnim prodajnim tečajem so bile na današnji dražbi izbrane banke, ki so zavezane v obdobju interveniranja prodajati devize največ po interventnem prodajnem tečaju. To so Abanka, SKB banka, LB Banka Zasavje, Banka Velenje, Banka Koper ter Nova Ljubljanska banka.
Veliko zanimanje za stanovanjsko varčevanje
02. 07. 1999 17.54
Nacionalna stanovanjsko-varčevalna shema (NSVS) Stanovanjskega sklada RS (SSRS) je pri Slovencih vzbudila veliko zanimanje. V dveh dneh je namreč dvanajst izbranih bank v povprečju porabilo že več kot polovico lotov, največ za petletno varčevanje. Banke pričakujejo, da bodo prihodnji teden porabile vse razpoložljive lote in tako zaključile s sklepanjem varčevalnih pogodb po NSVS. Podatki o porabljenih lotih se sicer iz ure v uro spreminjajo. Glede na veliko povpraševanje pa bančniki upajo, da to ne bo ''enkratna akcija'' SSRS oz. države, ampak da bo postalo stalna oblika dolgoročnega varčevanja.
Že tretji sindiciran kredit Slovenskim železnicam
29. 04. 1999 20.14
Nova Ljubljanska banka, SKB banka, Abanka in članice bančne skupine Nove Ljubljanske banke so se povezale v sindikat slovenskih bank, ki je danes s Slovenskimi železnicami (SŽ) podpisal pogodbo o kreditiranju železniške proge med slovensko-madžarskim mejnim prehodom Hodoš in Puconci. Vrednost dolgoročnega tolarskega kredita predstavlja protivrednost 71,3 milijona evrov. Kot so še sporočili iz Nove Ljubljanske banke, bodo SŽ kredit, ki je zavarovan z državnim poroštvom, v celoti odplačale v 10 letih po zaključenem črpanju.
Sindiciran kredit za nakup vlakov
21. 07. 1998 16.21
Nova Ljubljanska banka, SKB banka in Abanka v vlogi organizatoric kredita ter Koroška banka, LB Banka Domžale in Banka Velenje kot udeleženke so se združile v sindikat slovenskih bank. Ta je s Slovenskimi železnicami podpisal pogodbo o kreditiranju nakupa potniških vlakov proizvajalca Siemens. Vrednost dolgoročnega tolarskega kredita predstavlja protivrednost 189,9 milijona mark. Slovenske železnice bodo kredit v celoti odplačale v 13 letih, zavarovan pa je s poroštvom R Slovenije.