Banka
Prva nacionalizacija banke po drugi svetovni vojni
26. 10. 1998 08.29
Japonska vlada je sprejela zahtevo Dolgoročne kreditne banke Japonske (LTCB) za začasno nacionalizacijo v okviru programa saniranja problemov v domačem bančništvu. LTCB bo prva državna banka na Japonskem po drugi svetovni vojni.
EBRD namerava vložiti 600 milijonov mark v Bolgarijo
26. 10. 1998 07.57
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) namerava v prihodnjih dveh letih v Bolgarijo vložiti 600 milijonov mark, je povedal eden od vodilnih predstavnikov banke Olivier Descamps. EBRD je pospešila vlaganja v Bolgarijo po prihodu sedanje bolgarske vlade na oblast maja lani. 46 odstotkov vseh vlaganj v Bolgariji pa je banka izvedla v zasebnem sektorju.
Dve milijardi dolarjev za argentinske projekte
25. 10. 1998 10.02
Svetovna banka in Argentina sta pretekli teden sklenili sporazum o bančnih posojilih argentinski vladi v znesku 2,06 milijarde dolarjev. Sredstva bodo v glavnem namenjena financiranju socialnih projektov in izboljšanju cest, navaja vladino sporočilo za javnost. To sporočilo je bilo objavljeno le nekaj ur potem, ko je direktorica argentinskega bančnega programa Mira Alexander novinarjem povedala, da so razpoložljiva posojilna sredstva Svetovne banke minimalna, prav tako pa tudi izgledi za dajanje novih posojil Buenos Airesu. Pojasnila je, da ima banka le še pet do deset milijard dolarjev za posojilne operacije po v celem svetu in da bo morda odložila izplačilo že odobrenih posojil Argentini ali zmanjšala njihovo vsoto.
Japonska banka LTCB kmalu v državnih rokah
24. 10. 1998 09.55
Japonska banka Long-Term Credit Bank (LTCB) bo kot prva banka v japonski povojni zgodovini prešla v državno last. Druga največja industrijska in hipotekarna banka na Japonskem je ena izmed mnogih, ki je po borznem kolapsu v začetku devetdesetih let zaradi ''slabih'' posojil zašla v velike težave. Primer njenega reševanja predstavlja vzorčni primer za bodočo sanacijo japonskega finančnega sistema, kot ga predvideva nedavno sprejet paket zakonskih ukrepov. S podobnimi ukrepi bodo Japonci reševali tudi težave preostalih bank, ki bodo začasno prešle pod državni nadzor, kasneje pa bodo prodane. LTCB je s svojim delovanjem začela leta 1952, pred leti pa je predstavljala simbol japonskega gospodarskega razcveta.
Svetovna banka odobrila posojilo Južni Koreji
23. 10. 1998 09.40
Svetovna banka je sinoči odobrila posojilo v višini dveh milijard dolarjev za Južno Korejo, je sporočila banka. Posojilo bo Južni Koreji pomagalo pri obnavljanju finančne stabilnosti in zmanjšanju socialnih vplivov pri uresničevanju programov gospodarskih reform. Predsednik Svetovne banke James Wolfensohn je poudaril, da je Južna Koreja naredila pomemben napredek pri reformiranju gospodarskega sektorja tam, kjer so bile spremembe potrebne.
Na fiduciarnem računu 35,5 milijona dolarjev
21. 10. 1998 11.30
Banka Slovenije je na poseben fiduciarni račun BS v Luksemburgu do konca septembra letos vplačala 35,574 milijona dolarjev, navaja septembrska številka Biltena Banke Slovenije. Slovenska centralna banka od septembra 1994 na fiduciarni račun pri Dresdenski banki nakazuje plačila letnih obrokov obveznosti, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo v zvezi z odgovarjajočimi določili Osimskega in Rimskega sporazuma med Republiko Italijo in tedanjo Jugoslavijo.
Delegacija IMF v Moskvi
21. 10. 1998 09.55
Delegacija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je v Moskvi danes začela pogovore o dodelitvi obroka posojila Rusiji v višini 4,3 milijarde dolarjev. Obrok je del posojila v višini 22,6 milijarde dolarjev, ki so ga Rusiji konec julija zagotovili IMF, Svetovna banka in drugi donatorji. IMF pogojuje nadaljevanje pomoči Rusiji s tržnimi reformami.
EIB namenja posojilo za širjenje hitre železniške povezave s predorom pod Rokavskim prelivom
21. 10. 1998 08.23
Evropska investicijska banka je namenila 290 milijonov ekujev posojila za razširitev hitre železniške povezave med celinsko Evropo in Veliko Britanijo, ki jo omogoča povezava pod Rokavskim prelivom. Gre za dodatnih 109 kilometrov proge do britanskega Folkestonea, ki bo zgrajena do leta 2003 in bo nadalje razširjena do leta 2006. Omenjena proga je del hitre železniške transevropske povezave, ki vključuje Pariz, Bruselj, Koeln, Amsterdam in London. EIB je za to železniško povezavo doslej namenila več kot 130 milijonov ekujev posojil.
EIB namenja posojilo za infrastrukturo v Budimpešti
20. 10. 1998 07.47
Evropska investicijska banka (EIB) je namenila 110 milijonov ekujev posojila Budimpešti za nakup tramvajev, izboljšavo ravnanja z odpadno vodo ter za dela na izboljšavi cest, parkov, igrišč in termalnih kopališč. V obrazložitvi o namembnosti posojila EIB ocenjuje, da bo investicija Budimpešti pomagala dosegati ekološke standarde Evropske unije in izboljšati življenjske pogoje v madžarski prestolnici. Vključno s to investicijo je EIB doslej Madžarski namenila 1,3 milijarde ekujev.
Milijon kun za odkritje ''ankicagatea''
19. 10. 1998 11.38
Pod naslovi Milijon kun za odkritje Ankicagatea, Tuđman je lagal o imetju svoje družine? ter Šarinić vrača udarec? današnji Novi list poskuša pojasniti novo afero, ki se je pojavila konec tedna na Hrvaškem.
Začetek finančno največjega projekta v okviru Phare
17. 10. 1998 12.16
Ta teden so stekla dela na finančno največjem projektu doslej v okviru programa Evropske unije Phare za pomoč srednje- in vzhodnoevropskim državam. Gre za izgradnjo avtoceste na Poljskem, ki bo del avtocestne povezave Berlin-Varšava-Moskva. Projekt je skupaj vreden 180 milijonov ekujev. Od tega je iz programa Phare namenjenih 45 milijonov, prav toliko, t.j. 45 milijonov, bo prispeval poljski proračun, 90 milijonov pa bo kot posojilo prispevala Evropska investicijska banka (EIB).
Britanka dobila bančno obvestilo o več sto milijardnem minusu na svojem računu
16. 10. 1998 08.32
Neka Britanka je bila neprijetno presenečena, ko jo je banka v pismu obvestila, da ima na računu za 121 milijard funtov minusa.
Portugalska centralna banka podprla escudo
11. 10. 1998 09.30
Portugalska centralna banka je po poročilih domačih finančnih strokovnjakov ob koncu tedna posredovala na deviznem trgu, kjer je prodajala nemške marke in tako ohranila vrednost domače valute escuda. Ta je namreč po znižanju vseh orientacijskih obrestnih mer - znižale so se za 0,5 odstotne točke - v tej državi nekoliko padla. Predstavniki portugalske emisijske banke govoric o njenem posredovanju na trgu niso potrdili. Za nemško marko je po prodajnem tečaju portugalske centralne banke potrebno odšteti 102,95 escudov.
Sedma obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 1998 13.23
Na današnji dan leta 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Sedemletno obdobje lastnega denarja je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Kot so ob tej priložnosti sporočili iz Banke Slovenije (BS), slovenska centralna banka skupaj z drugimi dejavniki v državi in v okviru svojih pristojnosti vodi in bo vodila politiko stabilnega tolarja v smeri zniževanja inflacije in ob upoštevanju uravnavanega drsečega tečaja tolarja.
Ugodna bonitetna ocena za Banko Celje
08. 10. 1998 13.12
Ena vodilnih svetovnih ustanov za ocenjevanje bonitete bank Fitch IBCA je septembra na podlagi poslovnih rezultatov leta 1997 ter prvega polletja 1998 izdelala analizo poslovanja Banke Celje in ji dodelila zelo ugodne ocene. Z njimi se Banka Celje uvršča v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank, to pa pomeni, da sodi ne le med vodilne slovenske banke, ki imajo dodeljene mednarodne bonitetne ocene, ampak tudi v kategorijo najboljših bamk srednje in vzhodne Evrope.
EIB Poljski namenja 45 milijonov ekujev za tramvaj v Krakovu
08. 10. 1998 08.18
Evropska investicijska banka (EIB) je Poljski namenila 45 milijonov ekujev posojila za izgradnjo tramvajske proge v Krakovu. To posojilo je EIB Poljski namenila v okviru pristopnega partnerstva, ki predvideva naraščanje vlaganj v okoljsko zaščito s ciljem doseganja standardov Evropske unije, so razložili pri EIB.
Manjši rating evropskih bank
07. 10. 1998 08.08
Agencija za dodeljevanje kreditnega ratinga Moody's Investors Service se je odločila za zmanjšanje kreditnega ratinga petim vodilnim evropskim bankam zaradi njihovega angažiranja v aktivnostih investicijskih skladov in na tržiščih držav, ki jih je zajela finančna kriza. To so britanska banka Barclay, nemški Deutsche in Dresdner bank, nizozemska ING ter Francoska Pariba.
Skupna delovna skupina za Rusijo
06. 10. 1998 08.22
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in izvršna banka EU sta se v Bruslju dogovorili za osnovanje skupne delovne skupine za pomoč Rusiji, je sporočila EBRD.
Odstopil predsednik uprave švicarske UBS
02. 10. 1998 10.57
Predsednik uprave švicarskega bančnega koncerna UBS Mathias Cabiallavetta je napovedal svoj odstop.
Ministri EU nadaljujejo srečanje na Dunaju
26. 09. 1998 11.19
Ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance danes na Dunaju nadaljujejo dvodnevno neformalno srečanje. Zasedanje se je začelo z razpravo enajstih držav, ki bodo uvedle enotno valuto evro, o vprašanju skupnega zastopstva območja evra do mednarodnih ustanov in povezav.
Delničarji odobrili združitev ameriških bank
26. 09. 1998 10.13
Delničarji ameriških bank Bankamerica in Nationsbank so odobrili združitev omenjenih ustanov. Z združitvijo se je v prvi strinjalo 97 odstotkov delničarjev, medtem ko je bil ta odstotek pri drugi nekoliko nižji, 72-odstoten. Kot je znano, sta omenjeno združitev avgusta podprli tudi ameriška centralna banka in pravosodno ministrstvo. Merjeno po posojilnem obsegu bosta obe banki tako predstavljali največjo bančno ustanovo v ZDA, tržno vrednost združenih bank pa strokovnjaki ocenjujejo na 133 milijard dolarjev - bilančna vsota naj bi znašala 570 milijard dolarjev.
Dve novi delnici v SBI - Dolenjska banka in Probanka
25. 09. 1998 16.54
Ljubljanska borza je 15. septembra 1998 opravila zadnjo revizijo Slovenskega borznega indeksa - SBI, ki je prejšnjim 18 delnicam priključil še dve novi - Dolenjsko banko in Probanko. Tako je v novi sestavi indeksa 20 najprometnejših slovenskih delnic, so danes sporočili iz Ljubljanske borze.
Ruska centralna banka: do konca leta naj bi natisnili 40 do 50 milijard rubljev
24. 09. 1998 12.27
Spričo hude finančne krize se je ruska centralna banka zavzela za to, da bi do konca leta natisnili 40 do 50 milijard rubljev (5 do 6,25 milijard nemških mark) za kritje proračunskega primanjkljaja, je danes poročala agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na poročilo centralne banke na prvi uradni vladni seji pod vodstvom novega premiera Jevgenija Primakova.
Ruska centralna banka: do konca leta naj bi natisnili 40 do 50 milijard rubljev
24. 09. 1998 11.55
Spričo hude finančne krize se je ruska centralna banka zavzela za to, da bi do konca leta natisnili 40 do 50 milijard rubljev (5 do 6,25 milijard nemških mark) za kritje proračunskega primanjkljaja, je danes poročala agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na poročilo centralne banke na prvi uradni vladni seji pod vodstvom novega premiera Jevgenija Primakova.
Greenspan namignil na znižanje obresti, Dow Jones skokovito narastel
24. 09. 1998 08.44
Potem, ko je predsednik ameriške centralne banke (Federal Reserve) Alan Greenspan v kongresu izrazil potrebo po hitrem ukrepanju za zajezitev mednarodne finančne krize, je borzni indeks Dow Jones do konca dneva narasel za 257,21 točke.
Tuje banke zahtevajo takojšnja pogajanja z rusko vlado
18. 09. 1998 16.38
Glavne tuje banke, upnice Rusije, so danes od ruske vlade zahtevale takojšen začetek pogajanj o plačilu dolga Rusije, dogovorile pa so se tudi za oblikovanje skupnega odbora, so danes sporočile banke.
Nemčija je pripravljena pomagati Južni Koreji
16. 09. 1998 13.43
Danes je nemški predsednik Roman Herzog izjavil, da je Nemčija pripravljena pomagati Južni Koreji. Južna Koreja bi morala odpreti svoje trge za pritok tujega kapitala.
Inflacija v Veliki Britaniji še pada
16. 09. 1998 07.54
Letna stopnja inflacije je v Veliki Britaniji avgusta padla iz julijskih 3,5 odstotka na 3,3 odstotka. S tem je laburistična vlada dosegla svoj skriti cilj, po vztrajnem padanju inflacije od maja dalje. Vrednost nižjo od 2,5 odstotka so nazadnje zabeležili novembra 1994. Razmere bi morale še okrepiti zahteve izvozne industrije in sindikatov, ki se boje recesije, po padcu orientacijske obrestne mere. Centralna banka je pretekli teden odločila, da orientacijska obrestna mera ostaja 7,5 odstotka.
Rubelj znova raste
15. 09. 1998 08.57
V ponedeljek je rubelj zrasel na devet rubljev za dolar glede na 11, kolikor je bilo potrebno zanj odšteti v petek. Rast gre pripisati zgolj tehničnim razlogom. Dvig rublja močno spodbujajo komercialne banke in Centalna banka Rusije, ki želijo doseči tečaj, ugoden za kreditne pogodbe. Petnajstega vsakega meseca, ko vračajo povračila iz kreditnih pogodb, mora biti tečaj ustrezen. Dviga rublja ne spodbuja noben drug ekonomski faktor, dodajajo. ''Edina stvar, ki botruje dvigu rublja zadnje dni, je zanimanje centralne banke in ostalih komercialnih bank, ki želijo njegovo povečanje,'' je razložl Thierry Malleret, ekonomist investicijske družbe Alfa Capital.
Cene v Rusiji prvi teden septembra narasle za 35,7 odstotka
10. 09. 1998 07.40
Cene življenjskih potrebščin v Rusiji so se v prvem tednu septembra povečale za 37,5 odstotka, je danes sporočil državni urad za statistiko, medtem ko je celoletna lanska inflacija znašala 11 odstotkov. Centralna banka pa je včeraj določila nov uradni tečaj rublja. Tako bo danes potrebno za en dolar odšteti 15,7724 rublja. Tečaj rublja se je tako povečal za 50,526 točke.