Banko

Britanka dobila bančno obvestilo o več sto milijardnem minusu na svojem računu
16. 10. 1998 08.32
Neka Britanka je bila neprijetno presenečena, ko jo je banka v pismu obvestila, da ima na računu za 121 milijard funtov minusa.

Ugodna bonitetna ocena za Banko Celje
08. 10. 1998 13.12
Ena vodilnih svetovnih ustanov za ocenjevanje bonitete bank Fitch IBCA je septembra na podlagi poslovnih rezultatov leta 1997 ter prvega polletja 1998 izdelala analizo poslovanja Banke Celje in ji dodelila zelo ugodne ocene. Z njimi se Banka Celje uvršča v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank, to pa pomeni, da sodi ne le med vodilne slovenske banke, ki imajo dodeljene mednarodne bonitetne ocene, ampak tudi v kategorijo najboljših bamk srednje in vzhodne Evrope.

Predsednik vlade na Frankfurtskem knjižnem sejmu
06. 10. 1998 17.32
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo jutri, 7. oktobra, obiskal Frankfurtski knjižni sejem. Ob tej priložnosti bosta nekdanji nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher in ugledni dopisnik časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung za območje Jugoslavije dr. Viktor Meier predstavila knjigo slovenskega premiera z naslovom Moja resnica, ki je pred kratkim izšla tudi v nemškem prevodu.

Dve novi delnici v SBI - Dolenjska banka in Probanka
25. 09. 1998 16.54
Ljubljanska borza je 15. septembra 1998 opravila zadnjo revizijo Slovenskega borznega indeksa - SBI, ki je prejšnjim 18 delnicam priključil še dve novi - Dolenjsko banko in Probanko. Tako je v novi sestavi indeksa 20 najprometnejših slovenskih delnic, so danes sporočili iz Ljubljanske borze.

Na Japonskem dogovor med vlado in opozicijo o reformi bank
18. 09. 1998 13.29
Predsednik japonske vlade Keizo Obuči in vodja opozicije Naoto Kan sta danes sklenila dogovor o sodelovanju pri oblikovanju vladnega projekta o ureditvi razmer v bančnem sektorju, je poročala japonska tiskovna agencija.

V Rusiji novi gospodarski ukrepi
09. 09. 1998 12.18
Začasni ruski premier Viktor Černomirdin je sinoči napovedal vrsto gospodarskih ukrepov. Ruska tiskovna agencija Interfax je poročala, da je Černomirdin sporočil, da bo lahko ruski naftni velikan Gazprom in še 14 drugih naftnih družb svoje davčne obveznosti plačalo v tuji valuti, prav tako pa tudi stroške carine, s čimer se ukinja pravilo iz januarja leta 1994, po katerem je rubelj edino plačilno sredstvo v Rusiji. Petdeset največjih ruskih podjetij bo moralo po napovedanih ukrepih svoje bančne račune, s katerih plačujejo davke, premestiti v centralno banko, državno banko Sberbank in banko Vneshortgbank zaradi boljšega nadzora zbiranja davkov. Poleg tega pa vlada od centralne banke zahteva, da sprejme zahtevo, s katero bo izvoznike prisilila, da prodajo 50 odstotkov svojega dobička v devizah moskovski borzi, da bi tako zbrala čimveč tuje valute.

Tečaj rublja pada; Seleznjov pozval Jelcina k odstopu
26. 08. 1998 12.29
Ruska centralna banka je današnje rezultate trgovanja z rubljem in dolarjem razglasila za neveljavne, je sklicujoč se na omenjeno banko sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Ali to pomeni ustavitev deviznega trgovanja, za zdaj še ni jasno. Vrednost rublja je v času trgovanja ponovno močno padla.

Štiri milijone dolarjev za zaščito Ohridskega jezera
17. 08. 1998 07.40
Makedonija in Albanija sta s Svetovno banko v Washingtonu podpisali sporazuma o zaščiti Ohridskega jezera v skupni višini 4,1 milijona dolarjev. S tem skupnim projektom naj bi zaščitili okolje Ohridskega jezera in njegovo edinstveno rastlinstvo in živalstvo.

Ruski Aeroflot dobil pomoč v višini 350 milijonov dolarjev
10. 08. 1998 07.41
Ruski letalski prevoznik Aeroflot je z ameriško banko Chase Manhattan podpisal sporazum o dodelitvi posojila v višini 350 milijonov dolarjev, ki naj bi jih porabil za nakup desetih letal vrste boeing 737. Nova letala bo ruska družba uporabljala na pomembnejših evropskih linijah. Aeroflot je načrt o nakupu ameriških letal napovedal že minulo leto in s tem povzročil negodovanje v domači letalski industriji. Ruska vlada je že napovedala, da bo zaščitila domačo industrijo.

Kako si predstavljate 35 milijonov mark?
07. 08. 1998 07.43
Ali si predstavljate loterijski zadetek v višini 35 milijonov mark? Če bi ga srečnemu dobitniku izplačali v kovancih za pet mark, bi bila njihova teža enaka teži 50 srednje dobrih avtomobilov s skupno težo 70 ton. Lažje bi bilo, če bi vsoto izplačali v bankovcih za tisoč mark. 35.000 papirnatih lističev bi, položenih drug poleg drugega, segalo v dolžino dobrih šest kilometrov, v višino pa tri metre in pol, so izračunali pri neki hranilnici v Hamburgu. Snop tisočakov bi tehtal 50 kilogramov, v banko pa bi ga lahko prinesli v dveh velikih potovalnih kovčkih. Kdor bi se odločil, da denar naloži v banko, bi pri 1,5-odstotni obrestni meri po enem letu prejel 525.000 mark ali 1458 mark dnevno. Denar bi lahko naložili tudi v vrednostne papirje in še in še...

Bombni napad na banko v francoski Baskiji
05. 08. 1998 12.37
V francoski Baskiji je bila davi v eksploziji bombe poškodovana podružnica neke banke. Po navedbah policije ni bil v eksploziji nihče ranjen. Po prvih ugotovitvah je bilo eksplozivno sredstvo v sedemkilogramski plinski jeklenki. Kdo je odgovoren za eksplozijo, ki je močno poškodovala stavbo banke, za zdaj še ni znano, vendar pa je metoda ista kot v dosedanjih napadih militantne baskovske separatistične organizacije Iparretarrak.

Evropska komisija za skupno strategijo boja proti ponarejanju evra
23. 07. 1998 10.50
Evropska komisija je predlagala, naj članice petnajsterice sprejmejo skupno strategijo za čim učinkovitejše preprečevanje ponarejanja bankovcev in kovancev evra. Predlog ima štiri osrednje točke.

Posojilo japonske banke Rusiji vredno 800 milijonov dolarjev
09. 07. 1998 09.39
Japonska izvozno-uvozna banka namerava Rusiji posoditi 800 milijonov dolarjev za posodobitev premogovnikov, so danes sporočili iz banke.

Banka Slovenije: Konec poseganja z interventnim nakupnim tečajem
08. 07. 1998 15.13
Banka Slovenije je na podlagi današnjega sklepa guvernerja centralne banke in v skladu s 5. točko ponudbe za poseg na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem z dne 27. maja letos sporočila, da se obdobje interveniranja z interventnim nakupnim tečajem konča danes, 8. julija. Od vključno 9. julija letos izbrane banke po tej ponudbi niso več dolžne vzdrževati interventnega nakupnega tečaja, so sporočili iz Banke Slovenije.

Na vidiku spojitev japonskih bank
27. 06. 1998 10.34
Japonska banka Sumitomo Trust naj bi po pisanju japonskih časnikov načrtovala spojitev z japonsko banko Long-Term Credit Bank, ki je zaradi neporavnanih obveznosti zašla v velike težave. Govorice o spojitvi bančnih ustanov so se pojavile po zasedanju skupščine delničarjev Long Term Credit Bank, na katerem so se omenjeni dogovorili tudi o obsežnem prestrukturiranju banke. Zaradi morebitne spojitve je začasno zaustavljene trgovanje z delnicami obeh družb na tokijski borz vrednostnih papirjev.

Svetovna banka pomaga Armeniji pri izboljšavi oskrbe z vodo
13. 06. 1998 10.33
Svetovna banka je Armeniji odobrila posojilo v višini 30 milijonov dolarjev za nujne izboljšave vodovodnega omrežja s pitno vodo v Erevanu. Projekt ima namen oskrbeti z pitno vodo predvsem revno, najbolj prizadeto prebivalstvo. Posojilo ima 35-letno plačljivost, Armenija pa ga bo začela vračati čez 10 let. Odkar se je Armenija leta 1992 včlanila v Svetovno banko, je od nje prejela 384,8 milijona dolarjev posojil za 16 projektov.

Milijardni posel banke Credit Suisse v Braziliji
11. 06. 1998 08.48
Bančna skupina Credit Suisse (CSG) je za milijardo švicarskih frankov kupila brazilsko investicijsko banko Banco Garantia. O nakupu največje brazilske investicijske banke so se pogajali več tednov. CSG je dosedanjim lastnikom plačala približno milijardo švicarskih frankov, od tega slabo tretjino v gotovini, preostanek pa v delnicah CSG, ki jih bodo po besedah vodstva švicarske bančne skupine sprostili v naslednjih treh letih v štirih tranšah. Skupina CSG, ki poslovanju v Latinski Ameriki, predvsem v Braziliji, pripisuje velik pomen, bo Banco Garantia vključila v svoje hčerinsko podjetje Credit Suisse First Boston.

Koehler tudi uradno predsednik EBRD
06. 06. 1998 13.30
Finančni ministri Evropske unije so sinoči soglasno podprli imenovanje Nemca Horsta Koehlerja za predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Njegovo uradno imenovanje je le še formalnost, saj ima petnajsterica večino v upravnem odboru v banki.

Britanski vlagatelji nameravajo kupiti podjetje Rolls-Royce
03. 06. 1998 09.11
Skupina britanskih vlagateljev, ki se zaenkrat še ne želijo pojaviti pred javnostjo, namerava v "zadnji minuti" preprečiti prodajo družbe Rolls Royce enemu izmed nemških avtomobilskih družb. Vlagatelji naj bi v sodelovanju z neko britansko investicijsko banko do srede podjetju Vickers, materini družbi podjetja Rolls-Royce, predstavili svojo finančno ponudbo za nakup omenjene družbe. Kot je znano, se bodo Vickersovi delničarji v petek sestali na izredni skupščini, na kateri bodo razpravljali o ponudbah Volkswagna in BMW-ja.

Začela delovati Evropska centralna banka
01. 06. 1998 11.07
Evropska unija je danes uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje čim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.

Internetno bančništvo v Novi Ljubljanski banki d.d.
29. 05. 1998 09.31
Internetno bančništvo v <A HREF=http://www.n-lb.si TARGET="_BLANK">Novi Ljubljanski banki d.d.</A> je le ena od storitev, ki temelji na sistemu elektronskega bančništva (SEB), ki ga za Novo Ljubljansko banko d.d. kot Microsoftov partner s statusom Microsoft Certified Solution Provider (MCSP) razvija ljubljansko podjetje ZASLON d.o.o.. SEB je računalniški sistem za podporo storitvam, ki so zasnovane na sodobnih prodajnih poteh, od katerih je internet najbolj privlačen.

Vodstvo ECB dokončno potrjeno
27. 05. 1998 13.46
Voditelji enajstih držav Evropske unije, ki bodo 1. januarja prihodnje leto uvedle evro, so v skladu s proceduro ta teden še formalno potrdili vodstvo Evropske centralne banke (ECB). Tako je pot za začetek delovanja banke dokončno odprta.

Posvet o nadzoru nad finančnimi konglomerati
14. 05. 1998 16.25
V okviru tedna Evropske unije v Sloveniji je v hotelu Union danes potekala delavnica z naslovom Finančni konglomerati in nadzor na konsolidirani ravni.

EU potrdila sanacijski načrt banke Credit Lyonnais
06. 05. 1998 09.28
Evropska komisija in Francija sta se sporazumeli za dolgoročno sanacijo velike francoske banke Credit Lyonnais, nekoč največje banke izven Azije. Francoska vlada je privolila v prodajo premoženja banke v vrednosti 185 milijard DEM, hkrati pa se je obvezala, da bo banko še vnaprej finančno podpirala, sporočajo predstavniki omenjene komisije. Credit Lyonnais je lani ustvarila dobiček v vrednosti milijarde francoskih frankov, vendar pri tem ni upoštevana pomoč države, ki je lani za odplačilo posojil omenjene banke namenila 3 milijarde frankov.

Publikum - najboljša borznoposredniška hiša v Sloveniji
30. 04. 1998 08.25
- Central European, publikacija, ki jo izdaja Euromoney, je v aprilski številki objavila dobitnike Central European Awards 1998. Med njimi je tudi borzno posredniška hiša Publikum, ki je bila izbrana za najboljšo borzno posredniško hišo v Sloveniji za leto 1998, so sporočili iz omenjene družbe. Publikum je z devetodstotnim tržnim deležem največja slovenska borzno posredniška hiša, njen lanski promet je znašal približno 19,4 milijarde tolarjev, ima pa tudi enajst poslovalnic po vsej Sloveniji, je zapisal Central European. Poleg najboljše borzno posredniške hiše so izbrali tudi najboljšo domačo in najboljšo tujo banko v Sloveniji. Kot najboljša domača banka je bila izbrana ljubljanska SKB banka, kot tuja pa Creditanstalt Investmentbank.

Španski Sol Melia kupil hrvaško hotelirsko družbo
27. 04. 1998 11.11
Hotelirsko podjetje Sol Melia, eno najpomembnejših v Španiji, je sporočilo, da je za tri milijone dolarjev sklenilo pogodbo o nakupu hrvaške družbe Hrvaški hoteli in letovišča, ki upravlja 10 hotelov, pa tudi 11 kompleksov bungalovov, stanovanj in kampov. Sol Melia je pogodbo podpisal z Zagrebško banko, ki je solastnica omenjene hrvaške družbe.

Indonezijska vlada pripravlja privatizacijo
15. 04. 1998 09.02
Indonezijska vlada pripravlja v sodelovanju z Svetovno banko in Mednarodnim denarnim skladom privatizacijo sedmih podjetij, ki so v celoti v lasti države, v katerih pa bo vseeno zadržala večinski, torej 51-odstotni delež. Kot je sporočil za državna podjetja odgovorni minister Tanri Abeng, namerava vlada prodati tudi svoj delež v petih podjetjih, ki kotirajo na borzi. Sodelovanje z omenjenima svetovnima institucijama naj bi po mnenju predstavnikov indonezijske vlade procesu privatizacije prineslo potrebno transparentnost in njegovo strokovno izvedbo.

Dve združitvi štirih velikih ameriških bank
14. 04. 1998 08.46
V Združenih državah so v ponedeljek napovedali dve veliki združitvi, ki zadevata štiri velike ameriške banke. NationsBank Corp. in BankAmerica Corp. sta napovedali združitev v bančni gigant, ki bo pokrival celotno območje ZDA. Skupna vrednost njunega premoženja bo znašala 570 milijard dolarjev, kar pomeni, da bo šlo za največjo ameriško banko. Bank One Corp. pa se bo s First Chicago NBD Corp združila v 29,8 milijard dolarjev vredno bančno podjetje. Dve mega združitvi sledita minuli teden napovedani združitvi bančnega giganta Citicorp ter borzne in zavarovalniške skupine Travelers Group. To je doslej največja korporativna poroka, v kateri bo nastalo največje ameriško podjetje za finančne usluge, katerega premoženje bo znašalo kar 76,4 milijard dolarjev.

Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.

Delegacija Hrvaške banke za obnovo in razvoj pri Slovenski izvozni družbi
07. 04. 1998 16.48
Slovensko izvozno družbo je danes obiskala osemčlanska delegacija Hrvaške banke za obnovo in razvoj (HBOR) iz Zagreba, ki jo je vodil predsednik uprave Anton Kovačev. Gostje so se seznanili z organizacijo in poslovanjem Slovenske izvozne družbe, obenem pa tudi z možnostjo izgradnje informacijskega sistema HBOR.