Beli hiši
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Strelec pred Belo hišo obtožen napada
10. 02. 2001 00.00
Ameriško tožilstvo je proti 47-letnemu Robertu Pickettu, ki je v sredo sprožil preplah pred Belo hišo v Washingtonu, vložilo obtožnico zaradi napada, za kar mu grozi največ deset let zapora in denarna kazen do 250.000 dolarjev. V preiskavi so ugotovili , da je Pickett v sredo dvakrat sprožil pištolo ob oddaljeni ograji na južnem koncu ozemlja Bele hiše, dokler ga ni eden od pripadnikov tajne službe ustrelil v koleno desne noge. Picketta so prepeljali v bolnišnico, kjer bo ostal še teden dni, dokler ne bo dovolj zdrav, da ga premestijo v zapor.
Gore in Clinton naj bi se sporekla
09. 02. 2001 00.00
Nekdanji predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore naj bi se po poročanju več ameriških časopisov po priznanju poraza na volitvah spustil v oster prepir z nekdanjim predsednikom Billom Clintonom glede tega, kdo je kriv za poraz. Gore naj bi Clintonu zabrusil, da so bili za neuspeh krivi njegovi osebni škandali zaradi česar ga ni mogel koristneje uporabiti med kampanjo. Clinton pa naj bi mu odvrnil, da Gore ni znal obrniti v svoj prid gospodarskih in drugih dosežkov Clintonovega obdobja. Clinton naj bi svojim svetovalcem po volitvah dejal, da se je počutil osebno prizadetega, ker ga podpredsednik Gore med kampanjo ni bolj uporabljal. Seme razdora med nekoč obetajočim političnim parom naj bi vzklilo v času škandala z Monico Lewinsky, ko je Clinton vsem osebnim sodelavcem v obraz lagal glede razmerja z nekdanjo pripravnico v Beli hiši. Gore mu je verjel in ga večkrat branil pred kamerami, dokler ni bil Clinton prisiljen priznati razmerje, ker je preiskovalec Ken Starr dobil v roke znamenito modro obleko s sledovi predsednikove sperme. Gore je takrat, skupaj s Hillary Clinton in drugimi, izpadel milo rečeno neumno, kar je Clintonu hudo zameril. Po poročilih v Washington Postu in New York Timesu glede povolilnega prepira med Gorom in Clintonom so se že oglasili številni predstavniki demokratske stranke, ki skušajo pomiriti položaj in odpraviti morebitni razdor v stranki. Po njihovih trditvah naj bi mediji prepir prenapihnili.
Strelec na Belo hišo psihopat
08. 02. 2001 00.00
Pripadniki ameriške tajne službe, ki je zadolžena za varovanje predsednika ZDA, so sinoči opravili preiskavo hiše 47-letnega Roberta Picketta v Evansvillu v Indiani, ki je pri Beli hiši v Washingtonu poskušal preplezati ograjo. Picketta so varnostniki onesposobili s strelom v koleno desne noge in ga odpeljali v bolnišnico George Washington, kjer so mu nudili prvo pomoč. Doslej se je izvedelo, da je bil Pickett v preteklosti na zdravljenu zaradi duševnih motenj ter imel neporavnane račune z zvezno davčno službi (IRS), od koder so ga odpustili, sam pa je sprožil neuspešno tožbo. Doslej naj bi poslal več pisem na naslove različnih politikov s pritožbami na račun IRS.
Streli pred Belo hišo
07. 02. 2001 00.00
Agenti tajne službe so pred Belo hišo ranili v nogo nekega oboroženega moškega, ki naj bi po prvih poročilih ameriških medijev streljal proti Beli hiši, vendar pa je kasneje tiskovni predstavnik tajne službe Marc Connolly sporočil, da je moški zgolj mahal s pištolo. Predstavnik policije Michael Smith pa ni izključil možnosti, da je šlo za poskus samomora. Ameriški predsednik George Bush je na varnem, Belo hišo pa so obkolili pripadniki tajne službe in policije, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Craven dela dokumentarec o Clintonu
03. 02. 2001 00.00
Režiser grozljivk Wes Craven, ki se je podpisal pod filmske klasike, kot sta Krik in Umor v Ulici brestov, pripravlja dokumentarec o nekdanjem ameriškem predsedniku Billu Clintonu, ki zadnje dni svojega mandata vodi obiskovalce po Beli hiši. Nekateri so film že naslovili Nočna mora na Pennsylvania Avenue.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Linda Tripp toži Pentagon
27. 01. 2001 00.00
Razvpita Linda Tripp, ki je poleg samih udeležencev, zakuhala afero o razmerju predsednika Billa Clintona in Monice Lewinsky, je ponovno vložila tožbo proti državi. Tokrat toži Pentagon, ker naj bi nekdo od tam posredoval podatke o njenem iskanju zaposlitve vojaškemu časopisu "Stars and Stripes". Linda Tripp je začela delati v Beli hiši še v času predsednika Georga Busha starejšega. Ostala je tudi po prihodu Clintona in tam spoznala mlado pripravnico Monico Lewinsky, izkoristila njeno naivnost ter skrivaj snemala njune zaupne pogovore o razmerju s Clintonom. Trippova se je še pred izbruhom škandala "po politični liniji" preselila v Pentagon, kjer je dobila mastno plačano službo tiskovne predstavnice in zaslužila 100.000 dolarjev na leto. Ko se v ZDA zamenjajo predsedniki, morajo vsi politično imenovani uslužbenci podpisati odstopno izjavo, Trippova pa je podpis zavrnila, nakar so jo v iztekajočih se trenutkih Clintonove administracije enostavno pognali iz službe.
Predlog reforme šolstva v ZDA
24. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v Beli hiši predstavil svoj načrt izboljšanja ameriškega šolskega sistema, o čemer je skupaj z načrtom davčnih olajšav najpogosteje govoril med predvolilno kampanjo. Medtem ko so davčne olajšave zaradi opozicije demokratov trši oreh, pa naj bi bila šolska reforma nekaj, o čemer bi republikanci in demokrati hitreje našli skupni jezik ter s tem Bushu omogočili prvo zakonodajno zmago že na začetku mandata. Poleg Busha so sicer svoj načrt reform predstavili tudi demokrati na čelu z nekdanjim podpredsedniškim kandidatom, senatorjem Joeom Liebermanom.
Na vidiku nova Clintonova afera
23. 01. 2001 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.
Bush 43. predsednik ZDA
20. 01. 2001 00.00
Ob 18.00 po srednjeevropskem času je v Washingtonu na stopnicah pred kongresno palačo na Kapitolu prisegel 43. ameriški predsednik George Walker Bush. V nastopnem govoru je novi predsednik pozval k nacionalni pomiritvi in enotnosti ter obljubil, da bo predsednik vseh Američanov, tudi tistih, ki niso volili zanj. Po inavguracijskem govoru se bo začela parada, med katero se bo Bush s svojo družino zapeljal po aveniji Pennsylvanija vse do Bele hiše. Predsednik Bill Clinton, ki mu nekateri zgodovinarji očitajo pomanjkanje "stila", Bushu tudi v soboto ne bo dal miru, saj bo prav v času parade priredil poslovilno zabavo v Washingtonu in New Yorku, ter slavljencu odvzel del medijske pozornosti.
Clinton še zadnjič nagovoril američane
19. 01. 2001 00.00
Bill Clinton je iz Ovalne sobe v Beli hiši še zadnjič nagovoril Američane. V sedemminutnem govoru v najbolj gledanem času je izrazil upanje za nadaljevanje uspešne politike zadnjih osmih let, ki se odraža tudi v najdaljšem neprekinjenem obdobju gospodarske rasti v ZDA doslej.
Bush ostal brez ministrske kandidatke Chavezove
10. 01. 2001 00.00
Kandidatka za ministrico za delo v novi administraciji predsednika ZDA Georga W. Busha, Linda Chavez, je odstopila od nominacije, še preden je prišla na vrsto za zaslišanje pred pristojnim senatnim odborom. Ameriški sidnikati so bili od vsega začetka proti imenovanju, zaradi njenih konservativnih pogledov, pa ni bila pogodu niti demokratskim kongresnikom. Osnovni razlog za odstop od kandidature je bilo razkritje podatka, da je pred leti sprejela v svoj dom nezakonito priseljenko iz Gvatemale, ki naj bi ji pomagala pri hišnih opravilih, Chavezova pa naj bi ji za to dala "žepnino".
Barakov odposlanec pri Clintonu
06. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči v Beli hiši sprejel odposlanca izraelskega premiera Gilada Šera. Pred tem se je Šer sestal tudi z ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom in svetovalcem za nacionalno varnost Sandyjem Bergerjem ter slednjemu predložil pisni odgovor Izraela na Clintonove mirovne predloge.
Buddy in Socks se poslavljata
05. 01. 2001 00.00
Skupaj z družino Clinton se bosta 20. januarja iz Bele hiše izselila tudi njihova hišna ljubljenca - pes Buddy in maček Socks.
Brez dogovora o mirovnem načrtu
03. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je v noči na sredo dvakrat sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, da bi se posvetovala o najnovejšem ameriškem mirovnem načrtu za rešitev izraelsko-palestinskega spora. Kot je poročala ameriška televizijska postaja CNN, voditelja tudi na drugem srečanju v Beli hiši nista dosegla večjega napredka. Arafat je na srečanju, ki je trajalo kako uro, obljubil, da bo storil vse za zmanjšanje nasilja in aretacijo odgovornih zanj, in da bi obnovili boj proti terorizmu, so sporočili iz Bele hiše. Clinton in Arafat sta se že pred tem popoldne po krajevnem času sestala na več kot dveurnih pogovorih v Beli hiši. Pogovori so odločilnega pomena, saj veljajo za še zadnji poskus predsednika Clintona, da posreduje med Izraelci in Palestinci, preden se mu 20. januarja izteče predsedniški mandat.
Clinton predstavil mirovni načrt
21. 12. 2000 00.00
Palestinski in izraelski pogajalci so danes sporočili, da jim je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v Beli hiši predstavil osnutek mirovnega načrta in da se zmanjšujejo nesoglasja glede ključnega odprtega vprašanja - statusa Jeruzalema. Medtem so s prehoda Karni med Izraelom in Gazo poročali, da je bil danes ubit 18-letni Palestinec. Po palestinskih virih naj bi ga ustrelili iz bližnjega izraelskega tanka, ko je bil na poti domov.
O'Neill novi finančni minister
20. 12. 2000 00.00
Prihodnji ameriški predsednik George W. Bush je na današnji novinarski konferenci v Teksasu za finančnega ministra imenoval 65-letnega Paula O'Neilla, strokovnjaka za proračun, ki je sodeloval že v administracijah nekdanjih ameriških predsednikov Richarda Nixona in Geralda Forda. Danes naj bi Bush mlajši imenoval še tri člane svojega kabineta.
Bush pri Clintonu
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek v Beli hiši sprejel novoizvoljenega predsednika Georga W. Busha, ki bo na položaj nastopil 20. januarja. "Tu sem, da poslušam," je zbranim novinarjem ob prihodu povedal Bush. Clinton pa je svojemu nasledniku svetoval, naj zbere dobro ekipo in ravna po svoji vesti. Clinton je že v ponedeljek povedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi svojemu nasledniku olajšal prevzem poslov. Kot je pojasnil Clintonov tiskovni predstavnik Jake Siewert, bosta Clinton in Bush na srečanju posebno pozornost namenila vprašanjem nacionalne varnosti. V ta okvir sodi tudi vprašanje, ali bo Clinton kot prvi ameriški predsednik še pred koncem mandata obiskal Severno Korejo. Clinton je sicer danes poudaril, da te odločitve še ni sprejel.
Britanci o Bushevi zmagi
19. 12. 2000 00.00
Če se bodo potrdile govorice, da je imel izvenzakonsko razmerje z glamurozno floridsko državno sekretarko Katherine Harris, ki je brez sramu strastno navijala za Georgea Busha mlajšega (za nagrado naj bi postala veleposlanica v Britaniji), potem bo sporen izid floridskih volitev, s katerimi so se republikanci najbolj zamerili črnski skupnosti, še bolj sporen. Medtem ko uradna Britanija ocenjuje, da se bodo posebni odnosi z ZDA nadaljevali ne oziraje se na spremembe v Beli hiši, in pri tem posebej računajo na »
Bush nominiral tri nove svetovalce
18. 12. 2000 00.00
Bodoči predsednik ZDA George W. Bush bo danes začel s serijo srečanj v Washingtonu, ki naj bi izoblikovali njegovo administracijo. V naslednjih treh dneh se bo srečal z vodilnimi kongresniki obeh strank, obiskal bo predsednika odbora federalnih rezerv Alana Greenspana, predsednika Clintona in podpredsednika Gorea, ter mogoče člane njegovega bodočega kabineta. Že sinoči pa je Bush v Austinu objavil tri nova imenovanja. Svojo svetovalko za zunanjepolitična vprašanja Condoleezzo Rice je nominiral za svetovalko za nacionalno varnost, kar je prva ženska na tem mestu. Izvedenka za politične zadeve je bila 18 mesecev Busheva svetovalka v času njegove predvolilne kampanje. Vrhovnega sodnika države Teksas Alberta Gonzalesa je imenoval za svetovalca v Beli hiši, svojo dolgoletno predstavnico za odnose z javnostmi Karen Hughes pa imenoval za svetovalko predsednika. Vsi trije izbrani so sredi štiridesetih let. Na novinarsko vprašanje, ali naj bi Američani imenovanje dveh žensk –
Spomini za osem milijonov
16. 12. 2000 00.00
Še vedno prva dama ZDA in nova senatorka države New York Hillary Rodham Clinton je pristala na predujem v višini osem milijonov dolarjev za njene spomine na osem let škandalov v Beli hiši. Mnogo založnikov se je borilo za pravico do objave njenih spominov, vendar bomo šele videli, koliko bo ga. Clinton sploh pripravljena razkriti. Založniška hiša Simon & Schuster se je zelo približala 8,5 milijonom dolarjev, ki jih je dobil papež Janez Pavel II. za njegovo dokumentaristično prozo. Leta 1989 je predsednik Ronald Reagan podpisal pogodbo za več kot osem milijonov dolarjev za dve knjigi.
Mednarodna konferenca o Kosovu
12. 12. 2000 00.00
Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Richard Holbrooke je danes zahteval sklic mednarodne konference za Kosovo, podobno mirovnim pogajanjem za BiH v Daytonu. Holbrooke je dejal, da bi morale beograjske oblasti in zastopniki kosovskih Albancev podpisati pogodbo o prihodnjem statusu Kosova pod mednarodnim nadzorom, pred takšno mednarodno konferenco pa bi morali na Kosovu organizirati nove volitve.
Bush se pripravlja na selitev v Belo hišo
10. 11. 2000 00.00
Republikanski predsedniški kandidat George W. Bush je imel včeraj vrsto srečanj, da bi se pripravil na prevzem položaja v Beli hiši, je sporočila njegova tiskovna predstavnica Karen Hughes.
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Bush vodi v večini javnomnenjskih anket
23. 10. 2000 00.00
Predsedniški kandidat Republikanske stranke, guverner Teksasa George Bush, se je po treh televizijskih soočenjih s kandidatom Demokratske stranke, podpredsednikom ZDA Alom Gorom, prebil v vodstvo v večini javnomnenjskih anket. Bush ima dva tedna pred volitvami zanesljivo prednost med moškimi volilci, po debatah pa je skorajda izpuhtela tudi velika Gorova prednost med nežnejšim spolom.
Je Hillary Clinton lagala na zaslišanju?
19. 10. 2000 00.00
Hillary Clinton je neodvisni svetnik v poročilu o tako imenovani aferi Travelgate obtožil, da je na
Monica Lewinsky na Channel 5
26. 09. 2000 00.00
Monica Lewinsky, ki je postala znana zaradi afere z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, bo za britansko televizijsko postajo Channel 5 pripravljala oddaje o ameriški kulturi.
Clintonova objavila seznam gostov
25. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.