Beli
Dalajlama v Beli hiši
23. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši sprejel tibetanskega verskega in posvetnega voditelja dalajlamo. Srečanje med dalajlamo in ameriškim predsednikom je potekalo ob 50. obletnici podpisa kitajsko-tibetanskega sporazuma, s katerim je Tibet 23. maja 1951 postal del Kitajske in z vkorakanjem kitajskih čet formalno izgubil neodvisnost. Dalajlama je pogovore z Bushem označil kot zelo dobre, saj sta bila po njegovih besedah soglasna glede Tibeta in odnosov s Kitajsko. V tibetanski prestolnici Lhasa se je slovesnosti ob obletnici udeležilo približno 5000 ljudi. Iz strahu pred protesti skupin Tibetancev, ki živijo v izgnanstvu, so slovesnosti spremljali strogi varnostni ukrepi.
V Acroniju ne bodo prekinili proizvodnje
22. 05. 2001 00.00
Generalni direktor Acroni Jesenice Vasilij Prešern je danes pojasnil zadnje zaplete v zvezi z izpusti prahu iz Acronijeve železarne na Koroški Beli. Kot je dejal, težko razume ozadje vesti, ki se je razširila v slovenski prostor, da je iz Acronija prišlo do prekomernih izpustov plina in prahu, ki ogroža zdravje prebivalcev Jesenic, zato bo potrebno s 1. junijem letos prekiniti proizvodnjo v jeklarni. "To vest moram odločno demantirati, kajti za tako drastičen ukrep ni realnih osnov," je povedal Prešeren.
Železarna onesnaževala okolje
20. 05. 2001 00.00
Železarna na Koroški Beli v jeseniški občini je včeraj ob 9.11 in ponovno ob 20.00 spuščala v ozračje večje količine rjavega dima. Jeseniški gasilci so odšli na kraj dogodka in poročali v kranjski regijski center za obveščanje o stanju. Inšpektorica za okolje in prostor se je dogovarjala z direktorjem železarne za uporabo drugega materiala v proizvodnji, ker pa noben dogovor ne zaleže, bo od 1. junija dalje prepovedala nadaljnjo proizvodnjo v železarni.
Bush in Putin o oborožitvi
19. 05. 2001 00.00
Tako Moskva kot Washington upata, da bo prvo srečanje Putina in Busha pomagalo otopliti odnose med njima, saj se državi močno razhajata pri reševanju nekaterih pomembnih vprašanjih.
Republikanski ukrepi v ZDA
17. 05. 2001 00.00
Ameriški kongres je potrdil del predloga zakona o financiranju dejavnosti State Departmenta, ki prepoveduje ameriško finančno pomoč organizacijam, ki se v tujini ukvarjajo s pomočjo pri umetni prekinitvi nosečnosti. Amandma so izglasovali z 218 glasovi proti 210. Predsednik George Bush je kmalu po prevzemu položaja prepovedal financiranje omenjenih organizacij, vendar je odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma pred tednom dni potrdil predlog za odpravo Busheve prepovedi. Celotni predstavniški dom pa je sedaj z amandmajem odpravil odločitev odbora in po besedah zagovornikov splava na tisoče žensk v nerazvitih državah obsodil na smrt.
Bush in Peres optimistična
04. 05. 2001 00.00
Izraelski zunanji minister Šimon Peres je včeraj v Beli hiši pozval ameriškega predsednika Georgea Busha naj sprejme aktivno vlogo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Po srečanju je Peres dejal, da glede miru med Izraelci in Palestinci še ni izgubil upanja, Bush, ki mu je Peres predstavil optimistični pogled, pa je dejal, da tudi sam po tem pogovoru čuti več optimizma. Peres je še dejal, da je Bush potrdil svoj večji napor v mirovnih pogajanjih.
Makedonska vojska začela ofenzivo
03. 05. 2001 00.00
Makedonske oborožene sile so takoj po evakuaciji prebivalcev začele z ofenzivo proti albanskim upornikom v okolici vasi Vaksince, Slupčane in Lipkovo, na severu države blizu Kumanova. Ob 15. uri je namreč potekel ultimat, ki ga je makedonska vlada dala ekstremistom, da se predajo in položijo orožje. Ultimat je sledil194160zasedi v bližini vasi Vaksince, ki so jo postavili oboroženi albanski ekstremisti, v kateri sta bila ubita dva makedonska vojaka, eden pa194160zajet. Do najhujših spopadov194160je prišlo po 18. uri v bližini vasi Slupčane in Vaksince. Poleg tankov in artilerijskega orožja makedonske sile v napadih uporabljajo tudi dva helikopterja.
40 let kubanske revolucije
17. 04. 2001 00.00
Na Kubi slavijo 40 let kubanske socialistične revolucije in spodletelo ameriško invazijo v Prašičjem zalivu. V ta namen se bodo v prihodnjih dneh zvrstila številna praznovanja.
Hudi spopadi na Zahodnem bregu
03. 04. 2001 00.00
V sinočnjih ognjevitih spopadih med izraelskimi in palestinskimi silami na Zahodnem bregu je bil ubit izraelski vojak. V zadnjih 24 urah je bil tako ubit že drugi pripadnik izraelske vojske. Po incidentu je v Betlehemu prišlo do srditih spopadov, v katerih je izraelska vojska uporabila tudi tanke. Pri tem naj bi bilo ranjenih vsaj šest Palestincev, med njimi tudi štiri letna deklica.
Schröder ni prepričal Busha
30. 03. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je sinoči v Beli hiši zaman skušal prepričati ameriškega predsednika Georga Busha, naj ZDA ne odstopijo od mednarodnega protokola iz Kjota o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe. Po srečanju z Bushem je Schröder omenil možnost, da bi druge države prevzele del bremena brez ZDA in uresničevale sporazum iz Kjota. Hkrati je Schröder opozoril, da se ZDA vseeno ne morejo izogniti odgovornosti za varstvo okolja. Bush in Schröder sta zagotovila, da nesoglasja v okoljevarstvenih vprašanjih ne bodo ogrozila prijateljstva med državama. Schröder je izrazil zadovoljstvo, da Bush želi razvijati dobre odnose z Rusijo.
Četrti festival slovenskega filma
29. 03. 2001 00.00
V Veliki dvorani portoroškega Avditorija se je začel 4. festival slovenskega filma. Na ogled bo kar sedem celovečernih filmov: Oda Prešernu Martina Srebotnjaka, Poker Vincija V. Anžlovarja, Zadnja večerja Vojka Anzeljca, Trdnjava Evropa Želimirja Žilnika, Barabe Mirana Zupaniča, Kruh in mleko Jana Cvitkoviča, poleg njih še 21 dokumentarcev, pet kratkih filmov, štirje animirani, 11 kratkih študentskih filmov, deset televizijskih etud, v kategoriji umetniškega videa pa bo tekmovalo šest del.
Bush in Qian o Tajvanu in človekovih pravicah
23. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši sprejel namestnika kitajskega premiera Qian Qichena, pri čemer sogovornika nista mogla skriti različnih stališč glede nekaterih političnih vprašanj. Bush je sicer govoril o medsebojnem spoštovanju, vendar poudaril, da obstajajo razlike. "Za našega kitajskega gosta ne more biti nobeno presenečenje, da verjamem v verske svoboščine in bom karseda državniško, karseda vljudno poudaril, da naša država spoštuje in časti verske svoboščine," je pred srečanjem dejal Bush. "Tam kjer imamo skupne interese, lahko dosegamo napredek v naših odnosih. Kjer se ne strinjamo, pa imamo lahko dobro izmenjavo mnenj," je dejal Qian.
Bush in Mori za gospodarsko okrevanje
20. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in japonski premier Joširo Mori sta po srečanju v Beli hiši v skupni izjavi za javnost potrdila trdne dvostranske odnose, pri čemer je po njunem mnenju ameriško-japonska zveza temelj miru in stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Največ časa sta v pogovorih namenila gospodarskim temam, predvsem težavam, v katerem se je znašlo japonsko gospodarstvo, ter sodelovanju pri vzpodbujanju rasti v obeh državah in po svetu. Ameriški predsednik je japonskemu premieru tudi obljubil, da si bodo ZDA prizadevale za čimprejšnje sprejetje Japonske v stalno članstvo Varnostnega sveta ZN.
Po kihanju spregledala
20. 03. 2001 00.00
Neka Britanka iz okolice Cambridga, ki je bila v zadnjih petih letih skoraj povsem slepa, po napadu kihanja spet normalno vidi. "Gledala sem se v ogledalo in sem lahko znova videla svoj obraz," je dejala Gladys Adamson.
Bush in Mori o gospodarstvu
19. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes v Beli hiši sprejel japonskega premiera Jošira Morija, ki je včeraj prispel na obisk v Washington. Bush in Mori se bosta pogovarjala predvsem o gospodarstvu in medsebojnih odnosih, za katere je Bush že med predsedniško kampanjo trdil, da jih je treba izboljšati. Ameriški predsednik se bo najverjetneje tudi uradno opravičil za nesrečno potopitev japonske ribiške ladje minuli mesec nedaleč od Havajev, pri čemer je umrlo devet potnikov in članov posadke.
Manjšine izpostavljene policijski samovolji
12. 03. 2001 00.00
Statistični urad ameriškega pravosodnega ministrstva je ugotovil, da imajo temnopolti ali Američani latinskoameriškega rodu dvakrat več možnosti, da bo policija proti njim uporabila silo, kot jo imajo belci. Temnopolte voznike avtomobilov bodo veliko prej zaustavili, preiskali, vklenili ali aretirali kot bele voznike. Okrog dva odstotka temnopoltih in Latinoameričanov, ki so imeli leta 1999 srečanje iz oči v oči s policisti, je prijavilo uporabo sile ali grožnjo z uporabo sile, medtem ko je med belci to storil le odstotek.
Flahaut obiskal enote SV
27. 02. 2001 00.00
Obrambni minister Kraljevine Belgije Andre Flahaut, ki danes končuje uradni obisk v Sloveniji, se je dopoldne mudil v enotah Slovenske vojske (SV). Na Brniku si je ogledal 15. brigado vojaškega letalstva SV, v Bohinjski Beli pa je obiskal pripadnike 32. gorske brigade SV. V spremstvu belgijskega obrambnega ministra je bil tudi poveljnik 1. operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe, brigadir Jožef Žunkovič. Že včeraj pa je Flahaut po pogovorih delegacij slovenskega in belgijskega obrambnega ministrstva z gostiteljem, ministrom za obrambo Antonom Grizoldom, podpisal pismo o nameri, ki predvideva sklenitev sporazuma o dvostranskem sodelovanju na vojaškem področju, in sicer z namenom krepitve odnosov med obema državama ter vzpostavitve osnov bodočega sodelovanja.
Bush bo predstavil davčni načrt
27. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes zvečer pred obema domovoma ameriškega kongresa predstavil svoj proračunski predlog za fiskalno leto 2002, katerega osrednji del bodo davčne olajšave. Zmanjševanje davkov je bila osrednja parola Busheve predvolilne kampanje in od uspešnosti njegovih predlogov je v veliki meri odvisna njegova nadaljnja kariera v Beli hiši. Kljub privlačnosti zamisli o vračanju denarja davkoplačevalcem, pa Bushu doslej iz različnih razlogov ni uspelo dovolj prepričati javnosti in kongresnikov.
Pustovanje po Sloveniji
25. 02. 2001 00.00
Pustne norčije so na vrhuncu po vsej Sloveniji in še posebej v tistih krajih, kjer so karnevali in pustne povorke že stoletna tradicija. Prizadevni pa so pustovalci tudi drugod, kot denimo na Viru pri Domžalah, kjer so na ulicah uganjali norčije enajstič. V poldrugo uro trajajočem sprevodu je sodelovalo več kot trideset skupinskih mask, najbolj pa je navdušila skupina, kaj drugega kot norih krav, ki so odvečno mleko škropile kar po obiskovalcih. Ker Domžalčani nimajo neke etnografske tradicije, njihove maske prikazujejo aktualne politične dogodke, junake iz filmov, športa in zgodovine. V beli limuzini se je tako v spremstvu pionirk in pionirjev pripeljal nesmrtni Tito. Še enkrat smo danes podoživeli vse zaplete okrog izvolitve ameriškega predsednika. Dotrajan avtobus pa je naznanil prihod znamenite družine Krstič iz filma Ko to tamo peva. S seboj so imeli živega prašička. Na domžalskih ulicah sta se danes pomerili moštvi Ferrarija in Mclarna, ekipa radia Hit je tokrat nastopila v vlogi likov iz humoristične serije Alo Alo. Ogromen trojanski krof je gotovo pocedil sline vsem lačnim, virski policisti pa so pri begu čez mejo ujeli skupino ilegalcev.
Bush predvsem o Iraku
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je domačim novinarjem sinoči odgovarjal na prvi novinarski konferenci v Beli hiši, odkar je pred mesecem dni prevzel svoj položaj. Nakazal je, da bo njegova administracija vodila zunanjo politiko predvsem v skladu z ameriškimi interesi, ne glede na to, kaj o tem misli tujina.
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Strelec pred Belo hišo obtožen napada
10. 02. 2001 00.00
Ameriško tožilstvo je proti 47-letnemu Robertu Pickettu, ki je v sredo sprožil preplah pred Belo hišo v Washingtonu, vložilo obtožnico zaradi napada, za kar mu grozi največ deset let zapora in denarna kazen do 250.000 dolarjev. V preiskavi so ugotovili , da je Pickett v sredo dvakrat sprožil pištolo ob oddaljeni ograji na južnem koncu ozemlja Bele hiše, dokler ga ni eden od pripadnikov tajne službe ustrelil v koleno desne noge. Picketta so prepeljali v bolnišnico, kjer bo ostal še teden dni, dokler ne bo dovolj zdrav, da ga premestijo v zapor.
Gore in Clinton naj bi se sporekla
09. 02. 2001 00.00
Nekdanji predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore naj bi se po poročanju več ameriških časopisov po priznanju poraza na volitvah spustil v oster prepir z nekdanjim predsednikom Billom Clintonom glede tega, kdo je kriv za poraz. Gore naj bi Clintonu zabrusil, da so bili za neuspeh krivi njegovi osebni škandali zaradi česar ga ni mogel koristneje uporabiti med kampanjo. Clinton pa naj bi mu odvrnil, da Gore ni znal obrniti v svoj prid gospodarskih in drugih dosežkov Clintonovega obdobja. Clinton naj bi svojim svetovalcem po volitvah dejal, da se je počutil osebno prizadetega, ker ga podpredsednik Gore med kampanjo ni bolj uporabljal. Seme razdora med nekoč obetajočim političnim parom naj bi vzklilo v času škandala z Monico Lewinsky, ko je Clinton vsem osebnim sodelavcem v obraz lagal glede razmerja z nekdanjo pripravnico v Beli hiši. Gore mu je verjel in ga večkrat branil pred kamerami, dokler ni bil Clinton prisiljen priznati razmerje, ker je preiskovalec Ken Starr dobil v roke znamenito modro obleko s sledovi predsednikove sperme. Gore je takrat, skupaj s Hillary Clinton in drugimi, izpadel milo rečeno neumno, kar je Clintonu hudo zameril. Po poročilih v Washington Postu in New York Timesu glede povolilnega prepira med Gorom in Clintonom so se že oglasili številni predstavniki demokratske stranke, ki skušajo pomiriti položaj in odpraviti morebitni razdor v stranki. Po njihovih trditvah naj bi mediji prepir prenapihnili.
Strelec na Belo hišo psihopat
08. 02. 2001 00.00
Pripadniki ameriške tajne službe, ki je zadolžena za varovanje predsednika ZDA, so sinoči opravili preiskavo hiše 47-letnega Roberta Picketta v Evansvillu v Indiani, ki je pri Beli hiši v Washingtonu poskušal preplezati ograjo. Picketta so varnostniki onesposobili s strelom v koleno desne noge in ga odpeljali v bolnišnico George Washington, kjer so mu nudili prvo pomoč. Doslej se je izvedelo, da je bil Pickett v preteklosti na zdravljenu zaradi duševnih motenj ter imel neporavnane račune z zvezno davčno službi (IRS), od koder so ga odpustili, sam pa je sprožil neuspešno tožbo. Doslej naj bi poslal več pisem na naslove različnih politikov s pritožbami na račun IRS.
Streli pred Belo hišo
07. 02. 2001 00.00
Agenti tajne službe so pred Belo hišo ranili v nogo nekega oboroženega moškega, ki naj bi po prvih poročilih ameriških medijev streljal proti Beli hiši, vendar pa je kasneje tiskovni predstavnik tajne službe Marc Connolly sporočil, da je moški zgolj mahal s pištolo. Predstavnik policije Michael Smith pa ni izključil možnosti, da je šlo za poskus samomora. Ameriški predsednik George Bush je na varnem, Belo hišo pa so obkolili pripadniki tajne službe in policije, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Vroči posnetki Leonarda Di Capria
05. 02. 2001 00.00
Na 51. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu, ki se bo začel v sredo, bo med drugimi premierno predstavljen tudi film, ki ga je leta 1996 posnel hollywoodski zvezdnik Leonardo Di Caprio. Devetdesetminutni črno-beli film z naslovom Don's Plum (Donova sliva) bodo predvajali v programu Panorama, so sporočili organizatorji Berlinala.
Craven dela dokumentarec o Clintonu
03. 02. 2001 00.00
Režiser grozljivk Wes Craven, ki se je podpisal pod filmske klasike, kot sta Krik in Umor v Ulici brestov, pripravlja dokumentarec o nekdanjem ameriškem predsedniku Billu Clintonu, ki zadnje dni svojega mandata vodi obiskovalce po Beli hiši. Nekateri so film že naslovili Nočna mora na Pennsylvania Avenue.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Linda Tripp toži Pentagon
27. 01. 2001 00.00
Razvpita Linda Tripp, ki je poleg samih udeležencev, zakuhala afero o razmerju predsednika Billa Clintona in Monice Lewinsky, je ponovno vložila tožbo proti državi. Tokrat toži Pentagon, ker naj bi nekdo od tam posredoval podatke o njenem iskanju zaposlitve vojaškemu časopisu "Stars and Stripes". Linda Tripp je začela delati v Beli hiši še v času predsednika Georga Busha starejšega. Ostala je tudi po prihodu Clintona in tam spoznala mlado pripravnico Monico Lewinsky, izkoristila njeno naivnost ter skrivaj snemala njune zaupne pogovore o razmerju s Clintonom. Trippova se je še pred izbruhom škandala "po politični liniji" preselila v Pentagon, kjer je dobila mastno plačano službo tiskovne predstavnice in zaslužila 100.000 dolarjev na leto. Ko se v ZDA zamenjajo predsedniki, morajo vsi politično imenovani uslužbenci podpisati odstopno izjavo, Trippova pa je podpis zavrnila, nakar so jo v iztekajočih se trenutkih Clintonove administracije enostavno pognali iz službe.