Beneški
V DeSUS-u zavračajo očitke
06. 10. 2000 00.00
Prvak DeSUS Janko Kušar je na novinarski konferenci odločno zavrnil očitek, da stranko zanimajo samo pokojnine. Kot je poudaril, je DeSUS že v preteklosti vseskozi podpiral prizadevanja za hitrejšo gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, saj se je zavedal, da je samo ob teh pogojih možno zagotoviti potrebna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za zaprosilo premiera Andreja Bajuka Beneški komisiji v stranki upokojencev menijo, da je velika napaka, odločitev slovenske manjšine na Koroškem glede udeležbe na proslavi ob obletnici Koroškega plebiscita pa v celoti podpirajo.
Krivic pisal beneški komisiji
04. 10. 2000 00.00
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je na sporočilo sekretarja t.i. beneške komisije, da so trije poročevalci komisije že pripravili poročilo o "slovenskem primeru" (komisija naj bi ga obravnavala 14. oktobra) odzval z odprtim pismom beneški komisiji. Krivic med drugim opozarja na enostransko informiranost komisije in pri tem izpostavlja nekaj ustavnopravnih elementov, pomembnih zlasti za presojo vprašanj v zvezi s spremembo ustave. Po njegovih besedah je težko razumljivo, kako so lahko ugledni pravni strokovnjaki pripravili poročilo o tako zapletenem in skrajno spornem primeru na podlagi informacij zgolj ene strani v sporu, razen če so se omejili na vprašanje, ali državni zbor sme po predpisanem postopku spremeniti ustavo. Dvom po njegovih besedah vzbuja dejstvo, da je že pred vlado Andreja Bajuka podobno vprašanje komisiji zastavil njen član in sedanji minister za notranje zadeve Peter Jambrek, "torej glavni avtor sporne odločbe ustavnega sodišča, iz katere ves problem izvira".
Jagger nepričakovano na Beneškem festivalu
08. 09. 2000 00.00
Pevec skupine Rolling Stones Mick Jagger je razburkal vodo po beneških kanalih, ko se je nepričakovano pojavil na Beneškem filmskem festivalu. Mick je v Benetke prišel nenapovedano in ne kot zvezdnik, temveč kot ljubitelj filma.
Ljubljanska dvojna razstava v Benetkah
30. 08. 2000 00.00
Slovenska galerija A+A v Benetkah bo cel september gostila ljubljansko dvojno razstavo: Fritz Lang - skulpture in Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let.
Razstava mozaika v vili Manin
09. 07. 2000 12.26
V sloviti beneški vili Manin pri Codroipu v pokrajini Pordenone so včeraj odprli likovno razstavo Mosaico e' - Mozaik je, ki bo na ogled vse do pozne jeseni. Veliko pregledno razstavo sodobnega mozaika je pripravila najbolj znana šola sodobnega mozaika v Italiji Scuola Mosaicisti del Friuli di Spilimbergo (Porednone). Med velikimi imeni italijanske sodobne likovne umetnosti bo obiskovalec razstave našel tudi slovenskega umetnika iz Trsta, ki je pred kratkim umrl, Lojzeta Spacala in dve njegovi večji deli, in sicer Pisave in Folklorističen motiv, ki preseneča s svojimi velikanskimi dimenzijami.
7. arhitekturna Mostra
04. 05. 2000 08.45
Na 7. arhitekturni Mostri beneškega Bienala bo od 18. junija do 29. oktobra sodelovalo 85 arhitektov z vsega sveta, ki bodo na 12.000 kvadratnih metrih razstavili izvirne projekte na temo ''manj estetike, več etike'', sosporočili organizatorji v Rimu.
Maja začetek beneškega bienala
15. 04. 2000 16.55
Beneški bienale, ki se bo začel 3. maja, bo v petih mesecih obiskovalcem ponudil veliko plesnih, glasbenih in gledaliških predstav ter različnih razstav in performansov, je napovedal predsednik bienala Paolo Baratta.
Tradicionalno izobešanje zastave v GEOSS-u
07. 04. 2000 09.26
Društvo Heraldica Slovenica bo danes, v geometričnem središču Slovenije GEOSS v Spodnji Slivni pri Vačah izobesilo slovensko zastavo. Ob tej priložnosti bodo na gradu Bogenšperk odprli razstavo o beneški heraldiki z naslovom Mir temu mestu in vsem tistim, ki prebivajo v njem.
Razstava o neskončnosti v umetnosti
27. 03. 2000 13.55
V beneški palači Grassi je na ogled razstava o iskanju neskončnosti v umetnosti. Razstavljenih je približno 400 predmetov iz 150 zasebnih in javnih zbirk iz 18 držav. Razstava bo odprta do 23. julija. Na razstavi so zastopana velika umetniška imena 19. in 20. stoletja, kot so Francisco Goya, Caspar David Friedrich, William Turner, Pablo Picasso in Aselm Kiefer. Razstava obiskovalcu daje možnost razmišljanja o človeški usodi in neizogibni končnosti, je ob otvoritvi dejala italijanska ministrica za kulturo Giovanna Melandri. Dela so razstavljena v 36 prostorih in na veliki terasi palače Grassi, ki je bila dokončno zgrajena leta 1780 in je ena najlepših zgradb ob Velikem kanalu. Ob umetnosti je v iskanju neskončnosti na razstavi predstavljena tudi znanost. Razstavljen je daljnogled italijanskega znanstvenika Galilea Galilei (1564-1642).
Zaščitni zakon za slovensko manjšino
13. 03. 2000 12.40
Italijanska poslanska zbornica naj bi od jutri do četrtka znova obravnavala osnutek globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Kot je na nedavnem srečanju s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sergijem Pahorjem za Svet slovenskih organizacij in Rudijem Pavšičem za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, dejal predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, pa naj bi do glasovanja o tem zakonu prišlo šele po deželnih volitvah 16. aprila.
Nestrpnost manjšine se stopnjuje
02. 03. 2000 07.51
Do glasovanja o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji bo prišlo šele po predvidenih deželnih volitvah 16. aprila, saj italijanski parlament ni pokazal politične volje, da bi bil zakon odobren že prej. Ta novica je bila v ospredju včerajšnjega krajšega srečanja v Rimu med predsednikom italijanske poslanske zbornice Lucianom Violantejem ter predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sergijem Pahorjem za Svet slovenskih organizacij in Rudijem Pavšičem za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo.
Parlamentarci pri zamejcih v Italiji
10. 02. 2000 20.25
Pod vodstvom predsednika komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Marijana Schiffrerja je delegacija poslancev DZ skupaj z generalno konzulko Slovenije v Trstu Jadranko Šturm Kocjan danes obiskala Slovence v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji.
Delegacija DZ na obisku pri zamejskih Slovencih
06. 02. 2000 10.13
Delegacija parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu bo pod vodstvom predsednika Marijana Schiffrerja v četrtek, 10. februarja, obiskala Slovence v Kanalski dolini in dvojezično šolo v Špetru, so sporočili iz slovenskega parlamenta.
Slovenci v Italiji o zaščitnem zakonu
11. 01. 2000 13.41
Tema ponedeljkove oddaje Meridiani na italijanskem programu koprske televizije je bil zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. Sogovorniki so izrazili potrebo po tem zakonu, ki ga Slovenci v Italiji čakajo že vsa povojna leta, predvsem pa od podpisa in ratifikacije osimskih sporazumov. Soglašali so, da bo imel sprejem zaščitnega zakona največjo vrednost za Slovence v Beneški Sloveniji, Terski dolini, Reziji in Kanalski dolini, saj bo s tem njihov obstoj vsaj potrjen. Najbolj pa so bili zadržani do uvajanja zaščitnega zakona v Trstu.
Slovenska video umetnost v Benetkah
26. 12. 1999 10.26
Od 27. do 31. decembra bo hiša na živahnem trgu sv. Margarete v Benetkah prizorišče video intervencije Nataše Prosenc. Prosenčeva je poleg Andreja Zdraviča poleti zastopala Slovenijo v uradnem programu letošnjega beneškega Bienala. To bo obenem drugi del projekta predstavitve nove slovenske video umetnosti v Benetkah po izboru Aurora Fonda, ki jo je podprlo tudi slovensko ministrstvo za kulturo. To je prva zaokrožena predstavitev video umetnosti kakih dvajsetih slovenskih avtorjev v Italiji.
Razsvetljeni beneški mostovi
23. 12. 1999 20.03
Od 23. decembra letos pa do marca 2000 bodo v Benetkah razsvetlili 59 mostov, s čimer bodo obeležili prehod v novo tisočletje, so nedavno sporočili predstavniki beneških oblasti.
Datumi prireditev v Benetkah
18. 12. 1999 18.55
Naslednji, 57. beneški filmski festival bo med 30. avgustom in 9. septembrom prihodnje leto. Seznam filmov, ki bodo na njem sodelovali, bo objavljen julija leta 2000, so sporočili organizatorji festivala.
Nov muzej v Benetkah
11. 12. 1999 17.01
Guggenheimov muzej bo v beneški palači, kjer je bila v 17. stoletju carinarnica, odprl novo ''podružnico'', so sporočili predstavniki muzeja. Benetke so oddale stavbo v najem za 99 let. Guggenheimov muzej sodobne umetnosti naj bi predvidoma odprli čez tri leta. Guggenheimov muzej, ki ima svoj sedež v New Yorku, je doslej podružnce odprl v Berlinu ter v španskem Bilbau. Zanimivo je, da bo novi muzej stal v neposredni bližini palače, kjer je zadnjih 30 let svojega življenja preživela Peggy Guggenheim. Umrla je leta 1979, za seboj pa pustila svojo zasebno zbirko, ki si jo je še vedno mogoče ogledati. Palača nekdanje carinarnice stoji ob beneškem Velikem kanalu, zgrajena pa je bila v obdobju med 1676-82.
Nova slovenska video umetnost v Benetkah
06. 12. 1999 17.33
Na beneški univerzi za arhitekturo bo od 6. do 8. decembra med 18. in 20. uro na ogled prireditev z naslovom Nova slovenska video umetnost. Od 27. do 31. decembra pa bodo video projekcije na trgu sv. Margarete v Benetkah. Izbor del je opravila Aurora Fonda, podprlo pa jo je tudi slovensko ministrstvo za kulturo.
56. beneški filmski festival se nadaljuje
06. 09. 1999 09.57
V Benetkah, kjer do 11. septembra poteka 56. mednarodni filmski festival, je v tekmovalni program festivala uvrščenih 18 filmov, med njimi dela treh cannskih nagrajencev: film Novozelandke Jane Campion Holy Smoke s Kate Winslet in Harveyjem Keitelom v glavnih vlogah, film Britanca Mikea Leigha Topsy-Turvy in Iranca Abbasa Kiarostamija Le vent nous emportera. ZDA imajo v tekmovalnem programu štiri filme, Evropa deset, štirje pa prihajajo iz Azije. Antonio Banderas se bo za nagrade potegoval s svojim režijskim prvencem Crazy in Alabama z Melanie Griffith v glavni vlogi, ameriška režiserka Alison Maclean pa bo tekmovala s filmom Jesus' Son. Za nagrade se bo potegoval tudi kitajski film Not one less režiserja Zhanga Yimouja, pa tudi poljski Teden v življenju moškega Jerzyja Stuhra.
Razstava Renesansa v Benetkah
05. 09. 1999 19.53
V beneški palači Grassi so danes odprli razstavo Renesansa v Benetkah, na kateri bodo do 9. januarja predstavili več kot 200 mojstrovin iz obdobja od leta 1450 do 1600. Za varovanje umetnin so organizatorji odšteli več kot milijardo nemških mark. Obiskovalci si bodo med drugim lahko ogledali mojstrovine 90 najvidnejših predstavnikov renesančne umetnosti, med drugim Albrechta Duererja, Hieronymusa Boscha, Giovannija Bellinija, Tintoretta in Tiziana. Razstava prikazuje medsebojni vpliv renesančnih umetnikov. Prireditelji razstave so izdali tudi 700-stranski katalog v italijanskem jeziku.
Razstava ''Renesansa v Benetkah''
03. 09. 1999 18.01
V Benetkah bodo v nedeljo odprli eno izmed najbolj spektakularnih razstav v tem letu. Gre namreč za razstavo z naslovom ''Renesansa v Benetkah'', ki jo bo do 9. januarja gostila palača Grassi ob Velikem kanalu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali več kot 200 mojstrovin renesančne umetnosti. Kot so sporočili prireditelji, bodo tokrat prvič predstavljene povezave med umetniškimi deli, ki so nastala v Severni Evropi, še posebej na Nizozemskem in v Nemčiji, s tistimi iz Benetk v času med leti 1450 in 1600. Kot posebno privlačnost prireditelji omenjajo sliko Albrechta Duererja (1471-1528) ''Rosenkranzfest'', ki so jo občudovali že številni beneški doži. Po več stoletjih bosta na ogled tudi sliki italijanskega umetnika Vittoria Carpaccia (1455-1525) ''Dve kurtizani'' in ''Lov v laguni''. Med drugim so med razstavljenimi deli tudi mojstrovine Tintoretta in Tiziana.
Kmalu 56. beneški filmski festival
29. 08. 1999 09.42
Na letošnjem 56. beneškem mendarodnem filmskem festivalu, ki bo potekal od 1. do 11. septembra, bo na ogled 120 filmov v šestih kategorijah, od katerih se jih bo 18 potegovalo za nagrade, je sporočil direktor festivala Alberto Barbera.
V Palači Grassi bo razstava o renesansi
23. 08. 1999 17.42
Razstava z naslovom Renesansa v Benetkah in slikarstvo na severu v času Bellinija, Duererja, Tiziana v beneški Palači Grassi bo izjemnega obsega tudi zaradi slavnih umetniških del, ki jih bo posodil dunajski Kunsthistorisches Museum. Potekala bo od 5. septembra do 9. januarja, združevala pa bo 200 del približno 90 umetnikov iz stotih javnih in zasebnih zbirk iz 16 dežel. Zavarovana vrednost 20. razstave v palači znaša 509 milijonov evrov.
Umrl nekdanji predsednik Kraljeve akademije
18. 08. 1999 18.42
V 89. letu starosti je po dolgi bolezni umrl nekdanji predsednik Kraljeve akademije in umetniški mentor princa Charlesa, Sir Hugh Casson. Casson je bil predsednik najbolj prestižne in najstarejše britanske umetniške ustanove od leta 1976 do 1984. Pod njegovim vodstvom so pripravili dve pomembni razstavi: Veliko japonsko razstavo leta 1982 ter leto kasneje še razstavo Beneški genij. Cusson je bil znan tudi kot arhitekt in je sodeloval pri oblikovanju notranjosti kraljeve jahte in slonove hiše v londonskem živalskem vrtu.
Beneški festival
14. 08. 1999 10.58
Med 18 filmi, ki se bodo na letošnjem beneškem festivalu potegovali za zlatega leva, bo tudi kitajski film Sedemnajst let režiserja Zhang Yuana. Gre za prvi film, ki so ga posneli v notranjosti kakega kitajskega zapora. Zhang Yuan, čigar filmov v njegovi domovini ne predvajajo, se sicer rad spoprijema s temami o ljudeh na robu družbe. Film Mama iz leta 1991 tako prikazuje neprilagojeno otroštvo, Pekinške barabe iz leta 1992 kriminalno mladost, Vzhodna palača, zahodna palača izpred dveh let pa govori o homoseksualnosti. Letošnja beneška Mostra po sicer posvečena spominu na nedavno preminulega japonskega režiserja Akira Kurosawo in stoletnici rojstva mojstra srhljivk Alfreda Hitchocka. Nagrado za življenjsko delo bo prejel ameriški igralec in režiser Jerry Lewis.
Velika razstava Renesansa v Benetkah
18. 07. 1999 17.31
V beneški palači Palazzo Grassi bodo 5. septembra odprli veliko razstavo z naslovom Renesansa v Benetkah, na kateri bo do 9. januarja 2000 na ogled kakih 200 del 90 umetnikov.
Retrospektiva Krzysztofa Zanussija
05. 05. 1999 14.43
V Slovenski kinoteki bo od 11. do 22. maja retrospektiva poljskega režiserja Krzysztofa Zanussija. Prvega filmskega večera v torek, 11. maja, naj bi se udeležil tudi avtor.
Narodna galerija: razstava restavriranih srednjeveških umetnin
05. 03. 1999 08.05
V Narodni galeriji v Ljubljani so sinoči odprli razstavo dveh originalnih restavriranih srednjeveških umetnin, Križanega iz krstilnice župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu iz 14. stoletja in dvostransko poslikanega gotskega krilnega Ptujskega oltarja Konrada Laiba iz 15. stoletja, ter dokumentarni material, ki ponazarja potek večletnih restavratorskih del. Razstavo je v novem krilu galerije odprl prof. dr. Janez Hoefler.
Prodiju tudi podpora Gibanja stotih mest
13. 02. 1999 19.20
Gibanje stotih mest, združenje kakih tisoč poslancev italijanskih mestnih in občinskih svetov, med katerimi so tudi rimski, beneški in palermski župan, se je na današnji konvenciji v Rimu pridružilo novoustanovljenemu gibanju Romana Prodija Demokrati za Oljko.