Beograda
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Drnovšek za konferenco o Makedoniji
03. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je na plenarnem zasedanju, posvečenem JV Evropi, v okviru Evropskega gospodarskega foruma, ki se danes zaključuje v Salzburgu, poudaril, da se mora mednarodna skupnost takoj resno posvetiti Makedoniji, zavzel pa se je tudi za sklic posebne konference, namenjene reševanju položaja v tej državi.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Politična kriza v ZRJ
30. 06. 2001 00.00
V središču Beograda je sinoči protestiralo 15.000 ljudi, ki se ne strinjajo z Miloševićevo izročitvijo Haagu. Zahtevali so odstop zvezne in srbske vlade ter predčasne volitve. S položaja predsednika zvezne vlade pa je protestno odstopil podpredsednik črnogorske socialistične ljudske stranke Zoran Žižić. O razlogih za tako odločitev je Zoran Žižić povedal, da so razlogi za njegov odstop zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo, kot odločitev ustavnega sodišča in tudi koalicijski sporazum z DOS-om. "Srbska vlada na ta način prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ker gre po moji oceni za grob poseg v temelje zvezne države, sem ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo postopki za sestavo nove vlade začeli že v ponedeljek," je še povedal Žižić
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Odstop premiera Žižića
29. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke, je odstopil s položaja predsednika vlade. Žižić je svojo odločitev sporočil po izredni seji jugoslovanske vlade, njegov odstop pa pomeni razpad koalicijske vlade, sestavljene iz SNP in Demokratične opozicije Srbije. Razlog za odstop Žižića in ministrov njegove stranke je izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je posebej za 24 ur še izjavil: "Razlog za moj odstop so zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo kot odločitev ustavnega sodišča in koalicijski sporazum z DOS. Tako je očitno, da republiška vlada prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ocenil sem, da je to grob poseg v temelje zvezne države, zato sem tudi ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo že v ponedeljek začeli postopki za sestavo nove zvezne vlade."
Konec preiskave v Batajnici
28. 06. 2001 00.00
V množičnem grobišču na območju policijskega vadbišča v Batajnici, severno od Beograda, so danes končali izkopavanja. Po prvih podatkih je bilo v grobišču najmanj 36 trupel albanskih civilistov s Kosova različnih spolov in starosti. Kot je poročal radio B-92 so za zdaj potrdili, da so bila v grobišču zakopana trupla osmih otrok, starih približno pet let, osemmesečnega fetusa ter petih najstnikov. Ostale žrtve so ženske in moški, na podlagi najdenih osebnih dokumentov pa so ugotovili, da so vse žrtve v grobišču albanski civilisti iz iste ulice v kosovskem kraju Suva Reka pri Orahovcu.
Putin obiskal Kosovo
18. 06. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je po pogovorih s predsednikom ZRJ in premierom Srbije, Vojislavom Koštunico in Zoranom 195144inđićem, v Beogradu popoldne obiskal Prištino. Po sprejemu na prištinskem letališču Slatina, kjer ga je skupaj z zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom pozdravila ruska častna garda sil KFOR, je Putin s sodelavci odšel v vas Vrelo, kjer je sedež ruskega kontingenta v okviru sil KFOR. Med nekaj urnim obiskom na Kosovu se je Putin srečal s poveljnikom sil KFOR, generalom Thorsteinom Skiakerjem, pa tudi vodjo misije UNMIK Hansom Haekkerupom ter s 15-člansko delegacijo Varnostnega sveta ZN, ki je od sobote na obisku na Kosovu.
Putin v Jugoslaviji
17. 06. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je po prvem srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Sloveniji dopotoval na prvi obisk v Beograd in se sestal z jugoslovanskim kolegom Vojislavom Koštunico, v nadaljevanju pa tudi z zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem in srbskim premierom Zoranom 195144inđićem. Osrednja tema pogovorov je bila kriza na Kosovu in Makedoniji, za katero naj bi Moskva po podatkih Beograda predložila nov mirovni načrt. Sogovorniki naj bi razpravljali tudi o vprašanju visokih dolgov obeh držav.
Množično grobišče pri Beogradu
13. 06. 2001 00.00
Na policijskem vadišču v Batajnici, deset kilometrov severno od Beograda, so našli množično grobišče, v katerem so domnevno pokopana trupla albanskih civilistov s Kosova, je danes sporočil načelnik policije Dragan Karleuša. Povedal je, da se grobišče razteza na območju stotih kvadratnih metrov in da je globoko tri metre. Novinarjem so predvajali tudi posnetke izkopavanj na tem grobišču, po besedah srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića pa so pri izkopavanjih navzoči preiskovalci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bodo nadzirali tako izkopavanja kot preiskavo. Dodal je še, da je na istem kraju verjetno še več množičnih grobišč.
Trupla s Kosova v okolici Beograda
07. 06. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je potrdil, da je množično grobišče albanskih žrtev iz tovornjaka-hladilnika, ki so ga marca 1999 izvlekli iz Donave pri Kladovu, "na območju Beograda". V njem naj bi bile poleg tistih iz tovornjaka tudi druge žrtve. "Vse to je bilo grozljivo. Ni šlo samo za en tovornjak-hladilnik, ampak so trupla sistematično odvažali s Kosova," trdi Mihajlović. Po njegovih besedah obstaja na omenjeni lokaciji po presoji policije pet ali šest množičnih grobišč, trupla kosovskih Albancev pa naj bi bila celo pod avtocesto.
ZRJ bo pomagala Makedoniji
04. 06. 2001 00.00
Makedonija in ZRJ sta v Skopju podpisali sporazum o vojaškem sodelovanju, ki med drugim predvideva, da bo Beograd zagotavljal vojaško opremo za Skopje. Sporazum sta državi podpisali ob obisku jugoslovanskega obrambnega ministra Slobodana Krapovića v makedonski prestolnici.
Milošević ostaja v ZRJ
31. 05. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je zavrnil rok, ki so ga za izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vnovič postavile ZDA. Po 195144inđićevem mnenju izročitev ni možna zaradi tehničnih in institucionalnih vzrokov.
Koštunica ostaja na čelu stranke
27. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je bil sinoči na letnem zasedanju Demokratske stranke Srbije (DSS) v Beogradu ponovno izvoljen za predsednika stranke. Od 561 članov DSS nihče ni glasoval proti izvolitvi Koštunice na ta položaj, pet glasovnic pa je bilo neveljavnih. Na 6. zasedanju stranke so potrdili tudi spremembe programa in statuta DSS, da bi te dokumente, kot so povedali na zasedanju, prilagodili novim okoliščinam v državi oziroma povečanju števila članov stranke.
195144inđić o sodelovanju s Haagom
26. 05. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je dejal, da ZRJ čaka črna prihodnost, če ne bo sprejela zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Poudaril je, da pričakuje sprejem zakona, in da bodo koalicijske partnerice o njem razpravljale v ponedeljek. Črnogorska Socialistična ljudska stranka (SNP), ki je koalicijski partner vladajoče jugoslovanske koalicije DOS, se bo namreč do zakonskega predloga, ki predvideva izročitev jugoslovanskih državljanov v Haag, opredelila najkasneje v treh dneh. Če zakona ne bodo sprejeli, bo po 195144inđićevem mnenju prišlo do krize v ZRJ in zvezni vladi. Prepričan je, da se mora SNP odločiti, če si resnično prizadeva za "Jugoslavijo v Evropi" ali pa svoje politične nastope izrablja le za nabiranje točk na notranjepolitičnem prizorišču. SNP je kljub temu znova poudarila svoje nasprotovanje izročanju jugoslovanskih državljanov haaškemu sodišču.
Srečanje Svilanovića in Picule
25. 05. 2001 00.00
Pred ministrsko konferenco sveta Jadransko-jonske pobude (JJP), ki se bo začela popoldne, sta se danes v Splitu srečala hrvaški in jugoslovanski zunanji minister Tonino Picula in Goran Svilanović. Ministra sta v enournem pogovoru opravila pregled dvostranskih sporazumov, ki so v pripravi, govorila pa sta tudi o odprtem vprašanju meje, še posebej polotoka Prevlake. Kot je povedal Picula, sta se dogovorila, da bosta državi nadaljevali pogajanja o določitvi meje sredi junija v Beogradu na ravni namestnikov zunanjih ministrov in strokovnjakov. Svilanović je ob tem izrazil velik interes Beograda za rešitev vprašanja meje, ki bi pospešilo reševanje odprtega vprašanja Prevlake. Ministra sta še ocenila, da se odnosi med državama izboljšujejo.
Črna gora ostaja v ZRJ
21. 05. 2001 00.00
Slab mesec po volitvah so v Črni gori propadla pogajanja o koaliciji, ki naj bi jo sestavljali socialisti, socialdemokrati in liberalci. Demokratska stranka socialistov (DPS) predsednika Mila 195144ukanovića je umaknila koalicijsko ponudbo Liberalni zvezi (LS). Vzrok za to naj bi bile neuresničljive zahteve liberalcev, so poudarili na sedežu DPS. Črnogorski mediji poročajo, da naj bi se DPS že začela pogovarjati o sestavi velike koalicije s prosrbsko Skupaj za Jugoslavijo.
Perko po vrnitvi v Slovenijo
18. 05. 2001 00.00
Nadškof Franc Perko se je aprila po štirinajstih letih službovanja vrnil iz Beograda. Trenutno živi v samostanu Sv.Križa v Malem Logu, želi pa si, da bi mu Vatikan dodelil majhno hribovsko župnijo. Nekdanji beograjski nadškof je prebivalce Jugoslavije spremljal v obdobju vojne, sankcij in osamitve.
Divac obljubil nastop na evropskem prvenstvu
18. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski košarkar Vlade Divac, član severnoameriške ekipe Sacramento Kings, je ob obisku Beograda novinarjem dejal, da bo zagotovo nastopil za državno izbrano vrsto na evropskem prvenstvu, ki bo avgusta in septembra v Turčiji. Divac je prispel v ZRJ na delovni dopust, saj si namerava v jugoslovanski prestolnici ogledati dve tekmi finala državnega prvenstva med Partizanom ICN, katerega predsednik je sam, ter podgoriško Budučnostjo.
Putin in Persson o Rusiji in EU
17. 05. 2001 00.00
V Moskvi se je davi s srečanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina in predsedujočega Evropski uniji, švedskega premiera Goerana Perssona začel vrh EU-Rusija.
Bernik prejel Herderjevo nagrado
09. 05. 2001 00.00
Na Dunaju je rektor tamkajšnje univerze Georg Winckler danes sedmerici umetnikov in znanstvenikov iz srednje in vzhodne Evrope izročil Herderjeve nagrade za leto 2001. Dobil jo je tudi slovenski slikar, grafik, kipar in pesnik Janez Bernik. Nagrade, poimenovane po pisatelju, filozofu in teologu Johannu Gottfriedu von Herderju, od leta 1963 podeljuje Univerza na Dunaju v sodelovanju s skladom Alfreda Toepferja iz Hamburga.
Mercator dobil lokacijo v Beogradu
19. 04. 2001 00.00
Ljubljanska trgovska družba Mercator je na javni dražbi, ki jo je pripravila Direkcija za gradbena zemljišča in izgradnjo Beograda, kot edini udeleženec pridobil pravico za gradnjo poslovnega centra v srbski prestolnici. Pogodbo o predaji gradbenega zemljišča v uporabo je podpisal dolgoletni direktor Mercatorjevega predstavništva v Beogradu Vladimir Kravčuk.
Zavračanje haaške obtožnice
06. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je včeraj v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele danes.
Zavračanje haaške obtožnice
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Beograd bo dobil pomoč ZDA
02. 04. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je pozno popoldne sporočil, da bo Jugoslavija dobila pomoč ameriške vlade. Gre za obljubljenih 50 milijonov ameriških dolarjev finančne pomoči. Ameriška vlada je izročitev pomoči sicer pogojevala s sodelovanjem Beograda s haaškim sodiščem, vendar je Powell dejal, da je že sama aretacija Miloševića zadostno zagotovilo, da bo do predaje v prihodnjih mesecih vendarle prišlo.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Milošević ne prizna aretacije
31. 03. 2001 00.00
Po zadnjih podatkih naše dopisnice iz Beograda Milošević še ni bil aretiran. Okoli dveh ponoči je do rezidence Milosevića v Užiški ulici prišlo 50-60 policistov v polni opremi. Vrsta državljanov jim ni pustila vstopa v hišo. Po nekaj manjšega prerivanja je policija okoli pol treh razmaknila ljudi in omogočila pristop oklopnim vozilom, ki čakajo pred hišo.
Naslov članka
24. 03. 2001 00.00
V Srbiji obeležujejo drugo obletnico začetka letalskih napadov zveze NATO na ZR Jugoslavijo, ki so trajali 78 dni in v katerih je po podatkih Beograda umrlo 520 civilistov, 579 vojakov in 177 policistov, porušeni pa so bili številni vojaški, gospodarski in stanovanjski objekti, mostovi, šole in bolnišnice.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.