Bi

Irak tudi danes onemogočil delo ameriškim strokovnjakom
12. 11. 1997 00.00
Irak je tudi danes preprečil ameriškim strokovnjakom, da bi sodelovali pri delu posebne komisije Združenih narodov za razorožitev Iraka. Komisija je zato ponovno prekinila inšpekcije, je povedal predstavnik komisije Alan Dacey. Iraško vodstvo je tako že devetič v zadnjih desetih dneh prepovedalo sodelovanje ameriških inšpektorjev v omenjeni misiji ZN.

Hudo pomanjkanje hrane v 29 državah
12. 11. 1997 00.00
Hudo pomanjkanje hrane je letos prizadelo 29 držav, ki nujno potrebujejo pomoč. Vremenski pojav El Nino - svoj višek bo predvidoma doživel v prihodnjih mesecih - pa bi utegnil ogroziti pridelek prihodnjega leta na južni polobli, je navedeno v poročilu organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), objavljenem ob letošnji 29. konferenci organizacije v Rimu. Med najbolj prizadetimi državami je 18 afriških. Lakota je na ameriški celini prizadela le Haiti.

Atomium v prenovljeni podobi
12. 11. 1997 00.00
V okviru priprav na leto 2000, ko bo Bruselj evropska kulturna prestolnica, se mestne oblasti pripravljajo na obnovo najznamenitejšega simbola belgijske prestolnice, Atomiuma.Tega je od postavitve leta 1958 čas že pošteno načel. Železno strukturo, katere najvišja točka sega 102 metra nad zemljo in nudi razgled nad celim mestom, je treba pripraviti na novo tisočletje, pravijo mestne oblasti. Belgija in Bruselj naj bi v prenovo strukture namenila več kot 30 milijonov mark. Za ta denar naj Atomiuma, ne bi zgolj očistili in popravili, temveč po nekaterih načrtih tudi nekoliko spremenili.

Potreben bo še drugi krog volitev za predsednika republike
12. 11. 1997 00.00
Torkova raziskava Delove agencije Stik kaže, da če bi bile volitve jutri, bi bil potreben še drugi krog, da bi Slovenija dobila novega predsednika republike. V drugem krogu bi Milan Kučan s 54,2 proti 17 odstotkom glasov premagal Janeza Podobnika, ki bi se v prvem krogu uvrstil na drugo mesto. Volilna udeležba bi bila 73,1-odstotna, 14 odstotkov volilcev se o udeležbi še ni odločilo, 12,6 odstotka jih ne bi šlo na volitve in le 0,3 odstotka jih ni hotelo razkriti, ali bodo volili ali ne. V anketi je sodelovalo 759 telefonskih naročnikov.

O lustracijskem zakonu na izredni seji 25. novembra
12. 11. 1997 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik se je po posvetovanju na kolegiju odločil, da bo parlament o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima odločal na izredni seji 25. Novembra. Osrednja točka dnevnega reda na tej seji bo predlog letošnjega državnega proračuna. Sklic izredne seje naj bi bil pripravljen še danes. Kolegij predsednika DZ je dal svoje soglasje k predlogu finančnega načrta DZ za prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi, po tem predlogu, proračun DZ znašal 4,439 milijarde tolarjev, primerjalno z obsegom sredstev za letos je indeks rasti 114.

Mladi Indijci ne bodo nosili jeansa?
11. 11. 1997 00.00
Eden vodilnih članov indijske stranke Bharatiya Džanata po imenu Murli Manhar Joshi je te dni pozval mlade Indijce v hindujskem mestu Benares, naj ne nosijo oblačil iz jeansa, češ da je to obleka ameriških kavbojev. Nošenje jeansa ni v skladu z indijskimi navadami, zato bi se mu morali mladi Indijci odreči, je pojasnil predstavnik opozicijske stranke, ki vodi kampanjo proti globalizaciji zahodne kulture. Po Joshijevem mnenju se mnogi oblačijo v jeans, da bi šli vštric z modo; izrazil je tudi zaskrbljenost, da bi se utegnili kmalu tako oblačiti tudi v parlamentu.

Uspešno poslovanje v Henklu
11. 11. 1997 00.00
Nemški kemični koncern in proizvajalec čistilnih sredstev Henkel s sedežem v Duesseldorfu je v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležil močno povečanje prihodka in tudi dobička. Prihodek skupine se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 23 odstotkov na 14,9 milijarde nemških mark. Bruto dobiček se je s 624 milijoni mark povečal za 13 odstotkov. V Henklu, ki zaposluje 52.423 delavcev, so prepričani, da se bo pozitivni razvoj še nadaljeval. Tako naj bi letošnji poslovni rezultati precej presegli lanske, ko je koncern ustvaril 16,3 milijarde mark prometa in 515 milijonov mark dobička.

Ameriški strokovnjaki ne morejo sodelovati pri razoroževanju Iraka
11. 11. 1997 00.00
Irak je ponovno preprečil ameriškim strokovnjakom, da bi sodelovali pri delu posebne komisije Združenih narodov za razorožitev Iraka (UNSCOM). Komisija je zato odpovedala inšpekcije. Po njegovih besedah strokovnjaki ne morejo delati v takšnih razmerah. Rusija nasprotuje temu, da bi bil Varnostni svet ZN krinka za uporabo sile proti Iraku, je danes dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki se mudi na obisku v mestu Harbin na severovzhodu Kitajske.

Odkrili mednarodno pedofilsko mrežo
07. 11. 1997 00.00
Italijanske oblasti so odkrile mednarodno pedofilsko mrežo, ki deluje med Kitajsko in Zahodom in bi lahko bila največja takšna mreža v Evropi. Po besedah milanskega tožilca so v okviru te mreže v zadnjem mesecu v prostitucijo prodali najmanj 15 kitajskih otrok, ki so jih prek evropskih letališč poslali v ZDA. Oblasti so že izdale sodne naloge za tri osebe, domnevno italijanske državljane, ki so osumljeni vpletenosti v ta primer, na Japonskem pa so že aretirali tri domnevno vpletene Japonce.

Obletnica oktobrske revolucije
07. 11. 1997 00.00
V središču Moskve se je zjutraj zbralo okoli 6000 ljudi, da bi obeležili 80-letnico ruske revolucije. Nosili so rdeče zastave, razdeljeni pa so bili v več skupin. Slišati je bilo vzklike proti ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu in zahteve po ponovni vzpostavitvi socialistične Rusije. Ruski predsednik Boris Jelcin pa je v televizijskem nagovoru ob obletnici oktobrske revolucije ocenil, da je bila revolucija

Odposlanci ZN prispeli v Irak
05. 11. 1997 00.00
Trije odposlanci Združenih narodov, ki naj bi poskušali rešiti spor z Irakom, so danes prispeli v Bagdad, kjer so že začeli pogovore. Vodja misije, Alžirec Lakhdar Brahimi, je ob prihodu v Bagdad novinarjem povedal, da prinaša sporočilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana iraški vladi, o katerem se bo pogovarjal s tamkajšnjimi predstavniki. Trije odposlanci so se takoj po prihodu sestali z iraško stranjo pod vodstvom podpredsednika vlade Tareka Aziza, ki je zadolžen za odnose z ZN. Kot je dejal omenjeni predstavnik, bo program pogovorov določen v luči prvega srečanja.

Palestinci bodo razširili pogajanja
04. 11. 1997 00.00
Palestinci so zaradi pritiska ZDA in Izraela danes sporočili, da so pripravljeni razširiti mirovna pogajanja z Izraelci, ki so se sinoči začela v bližini Washingtona, tudi na manj pomembna vprašanja. Palestinska stran je namreč vztrajala, da bi na pogajanjih razpravljali predvsem o židovski kolonizaciji na Zahodnem bregu ter umiku izraelske vojske z zasedenih ozemelj, zato v Washington ni želela napotiti strokovnjakov, pristojnih za pogajanja o manj ključnih vprašanjih.

EU in nezaposlenost
04. 11. 1997 00.00
V Bruslju se bodo jutri sešli ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance, ki bodo po predvidevanjih pripravili podlago za bližajoči se izredni novembrski vrh EU o zaposlovanju. Ministri se bodo seznanili s poročilom strokovnjakov unije o uresničevanju ambicioznih načtrov za boj proti 18-milijonski brezposelnosti, ki jih je predlagala Evropska komisija. Dan kasneje, v četrtek, bodo o isti temi v Bruslju razpravljali še ministri EU za socialne zadeve. Načrt zaradi zelo ambicioznega in konkretno zastavljenega cilja (12 milijonov novih delovnih mest) med petnajsterico ni naletel na odobravanje. Poleg tega, da nekatere članice menijo, naj oblikovanje nacionalnih zaposlovalnih politik ostane v domeni nacionalnih vlad, so nekatere članice opozorile pred negativnimi posledicami morebitnega neuspešnega doseganja zastavljenih ciljev na širšo javnost v EU. Več članic je Evropsko komisijo obsodilo, da je zastavila visok cilj, ne da bi imela zagotovila, da bo ta dejansko uresničen.

NATO in Madžarska uspešno sklenila pogajanja
30. 10. 1997 00.00
S petim krogom so se sinoči v Bruslju uspešno končala pogajanja o članstvu Madžarske v Severnoatlantski zvezi.Severnoatlantska zveza je z Madžarsko kot s prvo izmed treh držav, ki so bile julija v Madridu povabljene v zavezništvo, pogajanja začela v prvi polovici septembra. Pogajanja s Poljsko in Češko so se začela po teden dni kasneje, sklenila pa naj bi se v kratkem. Viri blizu zavezništva omenjajo možnost, da v primeru slednjih morda sklepni krog ne bo potreben ter da bosta državi o strinjanju s finančnimi postavkami zavezništvo obvestili pisno.

Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.

Večina članov odbora za mednarodne odnose evropskega parlamenta za hkratni začetek pogajanj
02. 10. 1997 00.00
Večina članov odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, ki je v torek in sredo razpravljal o širitvi, se strinja, da bi morala Evropska unija začeti pogajanja z vsemi kandidatkami za članstvo hkrati, se je izvedelo od parlamentarnih virov.

Melbini mladički na prostosti
02. 10. 1997 00.00
Mladičke Melbe, slovenske medvedke v Pirenejih, ki jo je v soboto ustrelil neki lovec, so v Toulousu sinoči izpustili na prostost. Medvedki naj bi se tako najhitreje prilagodili naravnemu okolju in boju za preživetje, je povedal eden od članov ekipe za vnovično oživljanje medvedjega življa v Pirenejih, biolog Pierre-Yves Quenette. Quenette je dodal, da program naseljevanje medvedov nadaljujejo po načrtih, zgolj z nekaj manjšimi popravki.

Od 27. oktobra nov bankovec za 50
02. 10. 1997 00.00
Ameriška centralna banka in ameriško ministrstvo za finance bosta 27. oktobra v obtok dala nov petdesetdolarski bankovec. Lani so ameriške finančne oblasti izdale nov bankovec za sto dolarjev, prihodnje leto pa naj bi izdali nov dvajsetdolarski bankovec. Novi bankovci imajo boljšo zaščito pred ponarejanjem, bolj vidna in večja pa bo tudi oznaka vrednosti bankovca.

Arafat prispel v Aman
02. 10. 1997 00.00
Predsednik palestinskih avtonomnih oblasti Jaser Arafat je danes prispel v Aman, kjer se je za zaprtimi vrati sestal z jordanskim kraljem Huseinom. Arafat naj bi se, kot poročajo uradni viri, kralju Huseinu zahvalil za njegovo prizadevanje za izpustitev duhovnega voditelja integrističnega gibanja Hamas, Ahmeda Jasina. Po pogovoru na štiri oči se bosta državnika vnovič sešla na razširjenem srečanju delegacij obeh držav, Arafat pa naj bi nato v bolnišnici obiskal ranjenega Jasina.

Lukašenko odpovedal obisk v Moskvi
02. 10. 1997 00.00
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes odpovedal svoj obisk v dveh ruskih regijah ob meji z Belorusijo, češ da je Kremelj tik pred zdajci obisk preprečil. Iz Moskve naj bi v Minsk ponoči namreč sporočili, da Lukašenko ne more pristati na letališčih v Lipetsku in Jaroslavu, mestih, ki ju je nameraval obiskati. Ruski predsednik Boris Jelcin pa je v zvezi z dogodkom izjavil, da ruske regije same, brez posvetovanja s Kremljem, na obisk ne smejo vabiti tujih šefov držav ali vlad.

Jelcin odpotoval v Nižni Novgorod
02. 10. 1997 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes odpotoval na enodnevni delovni obisk v Nižni Novgorod (400 kilometrov vzhodno od Moskve), poročajo ruske agencije. Jelcin naj bi si v mestu ob Volgi ustvaril podobo o gospodarskih reformah v regijah. Pred nekaj dnevi je ruski predsednik v Svetu ruske federacije napovedal okrepljeno vlogo države na področju usmerjanja gospodarskih reform.

Nemška vladna koalicija sklenila dogovor o solidarnostnem davku
02. 10. 1997 00.00
Predstavniki nemške vladne koalicije so ponoči dosegli dogovor o nadomestitvi sredstev v državni proračun v primeru odprave t.i. solidarnostnega davka, namenjenega financiranju obnove nekdanje Vzhodne Nemčije. Davek, ki zdaj znaša 7,5 odstotkov davka na dohodek, naj bi se s 1. januarjem 1998 zmanjšal na 2 odstotka.

Evropska komisija sprejela smernice za preprečevanje nelojalne davčne konkurence
01. 10. 1997 00.00
Evropska komisija je na današnji seji sprejela smernice, ki naj bi pripeljale do sprejetja paketa ukrepov za preprečevanje nelojalne davčne konkurence v Evropski uniji. Kot je povedal Mario Monti, Evropski komisar, zadolžen za notranji trg in davčno področje, bo dokument 13. oktobra služil kot osnava razpravi ministrov petnajsterice za gospodarske zadeve in finance.

Škoda in Boeing podpisala sporazum o sodelovanju
01. 10. 1997 00.00
Škoda in Boeing sta v ponedeljek podpisala sporazum o poslovnem sodelovanju. Sporazum predvideva tesnejše sodelovanje in izkoriščanje možnosti nastopanja na češkem oz. mednarodnih trgih. Tako naj bi Boeing podprl Škodo pri prodoru na tuje trge in ji omogočil dostop do določenih tehnologij. Boeing, največji proizvajalec poslovnih in vojaških letal ter vesoljskih sistemov, naj bi s Škodo sodeloval tudi na področju izdelave lovca F/A-18 Hornet. Za Škodo, ki zaposluje približno 30.000 ljudi, je Boeing že tretje ameriško podjetje, s katerim je navezala tesnejše poslovne stike. Doslej je že sodelovala z ameriškima podjetjema General Electric in Electric Transit International.

Šešelj - o veliki Srbiji in še čem...
29. 09. 1997 00.00
Po mnenju predsednika srbske radikalne stranke in predsedniškega kandidata Vojislava Šešlja bi bilo

Volkswagen spet v Sarajevu?
29. 09. 1997 00.00
Največja avtomobilska družba v Evropi, nemški Volkswagen (VW), želi v Sarajevu odpreti podružnico češke Škode, piše v ponedeljkovi izdaji časnika Suddeutsche Zeitung. Na tej podlagi Škoda v novi tovarni v Sarajevu načrtuje letno izdelavo 30.000 do 40.000 vozil tipa felicia. Volkswagen bi se tako vrnil na območje nekdanje Jugoslavije.

Srečanje Jelcin-Prodi
29. 09. 1997 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin se je danes sešel z italijanskim premierom Romanom Prodijem, ki se mudi na enodnevnem delovnem obisku v Moskvi. Popoldne se bo Prodi sestal tudi z ruskim premierom Viktorjem Černomirdinom; po pričakovanjih naj bi se udeležil tudi podpisa sporazuma med italijanskim avtomobilskim koncernom Fiat in ruskim proizvajalcem avtomobilov OAO GAS.

Konferenca o sodelovanju EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika
29. 09. 1997 00.00
V Bruslju poteka dvodnevna konferenca o prihodnosti odnosov med Evropsko unijo in državami Afrike, Karibov ter Pacifika, ki se je udeležuje vrsta uglednih osebnosti s področja politike in gospodarstva. Razprava poteka v okviru petih okroglih miz, eni od teh predseduje tudi nekdanji nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. S konferenco naj bi strani sklenili posvetovanja o zeleni knjigi o medsebojnih odnosih, ki so jo pripravili leta 1996.

Čez mejo z 1,4 kg heroina v želodcu
29. 09. 1997 00.00
Na meji z Mehiko so v torek prijeli 26-letnega Kolumbijca z rekordno količino 1,4 kilograma heroina v želodcu. Kot je v četrtek povedal predstavnik oblasti v teksaškem Eagle Passu, je možak od dneva aretacije izločil 100 balonov, napolnjenih s heroinom. Mamilo bi na črnem trgu doseglo vrednost milijon dolarjev. To je kar dvakratna količina heroina, ki ga običajno skušajo pretihotapiti čez mejo. Kolumbijec je pogoltnil zavojčke, dolge 5 centimetrov, v premeru pa so merili 2,5 centimetra.

Normalizacija odnosov med Albanijo in ZRJ?
24. 09. 1997 00.00
Albansko zunanje ministrstvo v Tirani je danes sporočilo, da sta se albanski zunanji minister Paskal Milo in jugoslovanski zunanji minister Milan Milutinović ob robu generalne skupščine ZN včeraj v New Yorku sporazumela o vrsti konkretnih vprašanj. To je bilo po 50 letih prvo srečanje zunanjih ministrov obeh držav. Po trditvah Tirane je Beograd sprejel predlog o vzpostavitvi dveh novih mejnih prehodov med državama, prav tako pa naj bi znova odprli dva dosedanja mejna prehoda, ki sta bila zaradi nemirov v Albaniji zaprta. Prav tako pa naj bi obe strani kmalu začeli pogajanja o dvostranskih sporazumih s področja trgovine, prometa in naložb.