Bih
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Grizold o razmerah v JV Evropi
13. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.
ITF danes praznuje
12. 03. 2001 00.00
Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, danes praznuje tretjo obletnico obstoja. V tem kratkem času je skladu uspelo postati najuspešnejši zunanjepolitični in humanitarni projekt samostojne Slovenije, zato ne preseneča, da tuje goste pogosto odpeljejo na ekskurzijo na Ig, kjer ima ITF sredi minskih poligonov svoj sedež.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Miloševića do 30. marca ne bo v Haag
11. 03. 2001 00.00
Predsednik srbske vlade Zoran 195144inđić je v pogovoru za Glas javnosti povedal, da bo postopek proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sprožen, ko bo zbranih dovolj dokazov. Takrat po 195144inđićevih besedah o zadevi ne bodo odločali ne on ne glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte ne ameriški predsednik George Bush, ampak preiskovalni sodnik in javni tožilec v Beogradu.
HVO ne priznava vojske federacije BiH
10. 03. 2001 00.00
Enote hrvaškega obrambnega sveta (HVO) v skladu z odločitvami Hrvaškega narodnega zbora v BiH ne priznavajo več skupnega poveljstva. Vojska muslimansko-hrvaške federacije BiH zanje več ne obstaja, civilno poveljstvo nad enotami HVO pa je prevzel predsednik samooklicane hrvaške samouprave v BiH Marko Tokić.
Obtožnica proti šestim bosanskim Hrvatom
09. 03. 2001 00.00
Državno tožilstvo v Sarajevu je danes vložilo obtožnico proti šestim bosanskim Hrvatom zaradi vpletenosti v atentat, v katerem je marca 1999 izgubil življenje namestnik notranjega ministra Federacije BiH Jozo Leutar. Obtoženi Ivan Andabak, Dominik Ilijašević, Zoran Bašić, Željko Čosić, Jadranko Bajkuša in Mario Miličević naj bi sodelovali pri umoru Leutarja, kateremu naj bi v avto podtaknili bombo.
Prevelika pričakovanja od pakta stabilnosti
09. 03. 2001 00.00
V senci nove krize na Balkanu, ki je izbruhnila na severu Makedonije ob meji s Kosovom, so se danes v Ljubljani srečali nacionalni koordinatorji Pakta stabilnosti za JV Evropo iz držav regije in njihovih sosed. Slovenija, kot je znano, v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta, to je omizje demokratizacija in človekove pravice.
Delegacija haaškega sodišča v Beogradu
08. 03. 2001 00.00
Delegacija haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je v Beogradu sestala z jugoslovanskimi predstavniki in zahtevala dostop do prič in žrtev vojnih zločinov na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Po pogovorih so napovedali, da bo haaško sodišče v Beogradu odprlo svoj urad, v katerem se bodo preiskovalci lahko pogovarjali z žrtvami in pričami zločinov. Kot so po srečanju sporočili z jugoslovanske vlade, sta se delegaciji, ki sta ju vodila vodja preiskovalnega oddelka haaškega sodišča Denis Muller in namestnik notranjega ministra ZRJ Stevan Nikčević, pogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Visoka komisarka ZN ob dnevu žensk
07. 03. 2001 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk pozvala vse države k reviziji zakonov in svoje politike do žensk, še posebej pripadnic določenih marginaliziranih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč.
Tomac z veleposlanikoma ZDA o razmerah v BiH
06. 03. 2001 00.00
Podpredsednik hrvaškega sabora in predsednik odbora sabora za zunanjo politiko Zdravko Tomac se je danes v Zagrebu z veleposlanikom ZDA na Hrvaškem Lawrencom Rossinom in veleposlanikom ZDA v BiH Thomasom Millerjem pogovarjal o razmerah v BiH, potem ko je Hrvaški narodni zbor v soboto v Mostarju razglasil hrvaško samoupravo v BiH.
Ministri o južni evropski meji
03. 03. 2001 00.00
Varnostni vidiki, zlasti vse bolj pereča problematika organiziranega kriminala ter ilegalnih migracij, vzpostavljanje schengenskih standardov na prihodnji evropski južni meji ter medsebojno sodelovanje in pomoč, kar zadeva varnostna vprašanja, so bili osrednji poudarki pogovorov notranjih ministrov Nemčije in Italije, Otta Schilyja in Enza Bianca, s slovenskim kolegom in gostiteljem, notranjim ministrom Radom Bohincem. Vsi trije ministri so izrazili zadovoljstvo nad zelo uspešnimi in konstruktivnimi pogovori, ki so potekali "v evropskem duhu". Strinjali so se, da je stvar slovenske evropske kredibilnosti, da vzpostavi schengenske standarde na prihodnji južni evropski meji, vendar tega ne more narediti sama, temveč potrebuje pomoč in sodelovanje tako znotraj EU kot tudi držav članic.
Prepovedan uvoz kopitarjev
03. 03. 2001 00.00
Zaradi nejasne situacije v zvezi z nenadnimi izbruhi in hitrim širjenjem nalezljivih bolezni pri živalih je od danes iz Bosne in Hercegovine prepovedan uvoz kopitarjev v Slovenijo in njihove prevoz prek ozemlja Slovenije.
Bosanski Hrvati razglasili avtonomijo
03. 03. 2001 00.00
Hrvaški narodni zbor je v Mostarju razglasil začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom v BiH, spremembo bosansko-hercegovske ustave in reorganizacijo ustroja BiH v tri entitete. V zaključnem dokumentu je zapisano, da hrvaška samouprava ne priznava oblasti BiH in muslimansko-hrvaške federacije.
Hrvati v BiH o samoupravi
03. 03. 2001 00.00
Danes se v Mostarju hrvaški narodni zbor odloča o oblikovanju začasne hrvaške samouprave v BiH in izhodiščih za pogovore o prihodnji ureditvi države. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch je izrazil zaskrbljenost zaradi namere "radikalnih posameznikov", da današnje zasedanje izrabijo za vzpostavitev nezakonitih vzporednih struktur, ki bodo delovale v njihov prid. "Vzporedne ustanove in korupcija, ki jo omogočajo te ustanove, peljejo le k nadaljnjemu bogatenju maloštevilnega sloja skorumpiranih ljudi," je zapisal Petritsch. Opozoril je, da bodo kaznovali vsakega posameznika, ki bo vključen v nezakonite posle in ki bo deloval proti daytonskemu sporazumu, k temu pa spada tudi vzpostavitev vzporednih ustanov. Petritsch ima pooblastila mednarodne skupnosti, da v BiH zamenjuje politične predstavnike, lahko pa ukine tudi politične stranke. Ta grožnja je namenjena predvsem Anteju Jelaviću, predsedniku stranke HDZ BiH, ki je v sredo napovedal umik Hrvatov iz vseh organov oblasti v BiH.
Napoved umika Hrvatov iz vlade BiH
01. 03. 2001 00.00
Hrvaški član skupnega predsedstva BiH Ante Jelavić je včeraj napovedal, da se bodo Hrvati umaknili z oblasti v Federaciji BiH. "Naj bo jasno: od danes je Federacija BiH bošnjaška nacionalna entiteta brez Hrvatov," je povedal Jelavić na protestnem shodu, ki so ga priredili v kraju Busovača, 40 kilometrov zahodno od Sarajeva, zaradi nedavne obsodbe bosanskih Hrvatov Maria Čerkeza in Daria Kordića na haaškem sodišču. Jelavić je še napovedal, da bo hrvaški narodni zbor 3. marca sprejel odločitve o zaščiti pravic hrvaškega naroda v BiH.
Filipović uradno predsednik Federacije BiH
28. 02. 2001 00.00
Poslanci Federacije BiH so na današnji seji v Sarajevu z večino glasov Karla Filipovića izvoli za novega predsednika Federacije BiH. Za podpredsednika je bil izvoljen Safet Halilović. Filipovića in Haliloviča je podprlo 43 poslancev, 11 pa se jih je vzdržalo. Novi predsednik hrvaško-muslimanske federacije je izjavil, da se bo skupaj z namestnikom Halilovićem posvetil predvsem izvajanju ustave, posebej ukinitvi vzporednih institucij oblasti v tej entiteti.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Hrvaška ni poslala vojske v BiH
27. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na redni novinarski konferenci zatrdil, da Hrvaška v BiH ni nikoli uradno poslala svoje vojske in da niti predsednik države niti sabor o tem nista nikoli sprejela odločitve. "Lahko govorimo samo o tem, ali so deli vojske prečkali mejo, in lahko izvedemo individualno preiskavo o tem," je dejal Mesić. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je v včeraj izrečeni sodbi za bosanska Hrvata Daria Kordića in Maria Čerkeza zapisalo, da je bila dokazana vpletenost Hrvaške v vojno v BiH (1992-95).
EU podpira Hrvaško
27. 02. 2001 00.00
Vodja hrvaške diplomacije Tonino Picula je danes obiskal sedež Evropske unije v Bruslju, kjer se je sestal z zunanjo ministrico trenutno predsedujoče države Švedske, Anno Lindh, evropskim komisarjem za zunanje odnose Chrisom Pattnom in visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Picula je po srečanju povedal, da EU ceni in podpira evropsko usmeritev Hrvaške, ki jo vidi kot dejavnik stabilnosti na JV Evrope.
Rupel sprejel belgijskega obrambnega ministra
26. 02. 2001 00.00
Slovenijo je danes obiskal belgijski obrambni minister Andre Flahaut. Flahaut se je srečal z najvišjimi predstavniki države, od predsednika države Kučana do predsednika vlade Drnovška, z obrambnim ministrom Antonom Grizoldom pa se je pogovarjal o konkretnem vojaškem sodelovanju in o vključevanju Slovenije v zvezo Nato.
195144ukanović na obisku v Belgiji
26. 02. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović, ki je danes začel dvodnevni obisk v Belgiji, je v govoru v Centru za študije evropske politike v Bruslju menil, da bi morale ZDA in Evropska unija podpreti neodvisnost Črne gore, saj naj bi to prispevalo k stabilnosti na Balkanu.
Haaško sodišče obsodilo bosanska Hrvata
26. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je danes obsodilo nekdanja visoka predstavnika bosanskih Hrvatov Daria Kordića in Maria Čerkeza na 25 oziroma 15 let zaporne kazni. Kordić in Čerkez sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ju med drugim bremeni poboja več kot sto Muslimanov v bosanski vasi Ahmiči 16. aprila 1993.
Dobrosav Mitrović o nasledstvu SFRJ
25. 02. 2001 00.00
Za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ obstajata dve poti. Ali ga bo pet naslednic rešilo razmeroma hitro, korak za korakom, ali pa bodo zavlačevale in bo tudi mednarodna skupnost dvignila roke, je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik menil vodja jugoslovanskih pogajalcev o nasledstvu Dobrosav Mitrović. Dodal je, da je od razpada nekdanje SFRJ minilo deset let in da je "veliko amortiziranega, mnogo tega pa enostavno ni več. Kdo bi vedel, kje je"?
Nadaljevanje konference na Bledu
24. 02. 2001 00.00
Na Bledu se danes nadaljuje mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo organizira nevladna organizacija ISCOMET s sedežem v Mariboru. Več kot sto strokovnjakov, politikov, verskih dostojanstvenikov iz držav JV Evrope in mednarodnih organizacij razpravlja o dosežkih in pomanjkljivostih v razvoju demokracije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine manjšin ter prispevku verskih skupnosti k spravi. Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta stabilnosti, to je omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Ivanov za razpustitev haaškega sodišča
23. 02. 2001 00.00
Za čimprejšnjo razpustitev Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes zavzel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Po poročanju tiskovne agencije Interfax je svojo odločitev utemeljil z besedami, "da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," in dodal, da bi na tak način "prispevali k stabilizaciji položaja v Jugoslaviji in na Balkanu".
V Skopju srečanje devetih držav JV Evrope
23. 02. 2001 00.00
V Skopju je makedonski predsednik Boris Trajkovski danes odprl vrhunsko srečanje devetih držav JV Evrope in ga ocenil kot "korak v pravo smer" za sodelovanje med temi državami. Vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) se udeležujejo predsedniki držav in vlad oz. njihovi namestniki iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije in ZRJ. Glavne teme četrtega tovrstnega vrha v Skopju bodo gospodarsko sodelovanje in varnostne razmere na Balkanu.
Balkanski vrh v Skopju
23. 02. 2001 00.00
Predsednika Makedonije in ZRJ Boris Trajkovski in Vojislav Koštunica sta danes v Skopju ob robu vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) podpisala sporazum o meji med državama. Slovesnosti ob podpisu sporazuma sta se udeležila tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in koordinator Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Bodo Hombach.
Sporazum med ZRJ in Republiko Srbsko
22. 02. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je v Beogradu z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem pogovarjal o sporazumu o odnosih med ZRJ in Republiko Srbsko.
Pogajanja se nadaljujejo
22. 02. 2001 00.00
Predstavniki petih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki danes v Ljubljani nadaljujejo tridnevna pogajanja pod vodstvom mednarodnega posrednika sira Arthurja Wattsa, so dopoldne govorili predvsem o pokojninah in pridobljenih pravicah. Danes so udeleženci srečanja, ki delajo za tesno zaprtimi vrati, še manj zgovorni kot ob včerajšnjem začetku pogajanj, izvedelo pa se je, da jugoslovanska delegacija (še) ni predstavila napovedanega in težko pričakovanega poročila o trenutnem stanju skupnih deviznih rezerv. Po nekaterih napovedih naj bi o tem govorili popoldne.