Bill Clinton
Clinton na Irsko in v Veliko Britanijo
11. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo jutri odpotoval na enega svojih zadnjih uradnih obiskov v tujini. V Dublinu bo začel tridnevno turnejo po Irski in Veliki Britaniji. Ustavil se bo še v Belfastu in Londonu. Clinton se bo med obiskom srečal z britansko kraljico Elizabeto, premierom Tonyjem Blairom, irskim premierom Bertijem Ahernom in voditelji političnih strank na Severnem Irskem. Clintona, ki je vložil veliko osebnih naporov v uspeh severnoirskega mirovnega sporazuma, bosta na poti spremljala tudi soproga Hillary in hčerka Chelsea.
Preštevanje glasovnic ustavljeno
10. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče ZDA je s petimi glasovi proti in štirim za uslišalo pritožbo odvetnikov republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega in zaustavilo ročno preštevanje okrog 45.000 spornih glasovnic. Vrhovno sodišče Floride je sinoči presenetilo vse, ki jih zanima povolilni zaplet na Floridi in ukazalo preštevanje vseh spornih glasovnic v vseh 64 floridskih volilnih okrožjih, s čimer je demokratskemu predsedniškemu kandidatu Alu Goru ohranilo upe na morebitno zmago v predsedniški tekmi. Bushevi odvetniki so takoj nato odbrzeli do zveznih vrhovnih sodnikov v Washingtonu in zahtevali zaustavitev preštevanja, kar se je tudi zgodilo.
Putin bo pomilostil ameriškega vohuna
09. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal pomilostitev za ameriškega poslovneža Edmonda Popea, ki so ga v sredo v Moskvi obsodili na 20-letno zaporno kazen zaradi vohunjenja. Kot je v mestu Magnitogorsk danes dejal Putin, bo upošteval priporočilo ruske komisije za pomilostitve, vendar odločitve o pomilostitvi verjetno ne bo mogoče sprejeti pred 14. decembrom, je še dejal ruski predsednik. Na ta dan bo namreč začela veljati obsodba sodišča. Ruska komisija za pomilostitve je predsedniku Putinu včeraj predlagala, naj pomilosti Popea. Sicer je Pope, ki boleha za redko obliko kostnega raka, že od aprila zaprt v Moskvi in je prvi Američan, ki je bil po letu 1961 v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja. Pope je bil obtožen, da je na nelegalen način prišel do informacij o zapletenem hitrem torpedu, ki pa je dejal, da ni vedel, da so podatki o torpedu tajni. Pope ima podjetje, ki kupuje pomorsko tehnologijo, njegovi zagovorniki pa trdijo, da je le vprašal o deset let starem podvodnem pogonskem sistemu, ki so ga Rusi že prodali v tujino. Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj telefonsko posredoval za ameriškega podjetnika pri predsedniku Putinu.
Knjiga o aferi Lewinsky
03. 12. 2000 00.00
Hillary Clinton, do 20. januarja še prva dama ZDA, kasneje pa senatorka zvezne države New York, namerava objaviti knjigo o njenih občutjih pri aferi Lewinsky. Največje založniške hiše se kar pulijo za pravice za objavo knjige. Vsekakor pa se Hillary obeta rekordni honorar, ki naj bi bil po mnenju poznavalcev višji od sedem milijonov ameriških dolarjev.
Resolucija ZN o Bližnjem vzhodu
02. 12. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela šest resolucij, s katerimi izraža podporo Palestincem in obsoja izraelsko politiko. Države članice ZN v svojih resolucijah izražajo "globoko zaskrbljenost zaradi tragičnih dogodkov" na palestinskih avtonomnih ozemljih. V nemirih, ki so se začeli 28. septembra letos, se je s štirimi novimi žrtvami število mrtvih povzpelo že na 291. V resolucijah države poudarjajo potrebo po zagotovitvi "pravice do samoodločbe" Palestincev, od Izraela pa zahtevajo umik z leta 1967 zasedene Golanske planote in mirno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu. Le ZDA so se pridružile Izraelu pri glasovanju proti tej resoluciji.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
Predsednik Clinton spet pomilostil purana
23. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v skladu s tradicijo dan pred praznikom zahvalni dan, na katerega Američani vsako leto pohrustajo na milijone puranov, enega med njimi, srečneža po imenu Jerry, pomilostil. Jerry se bo namesto na praznično mizo preselil v živalski vrt, kjer bo z drugimi pernatimi pomiloščenci živel, dokler ne bo umrl naravne smrti. Pred Belo hišo je medtem demonstrirala skupinica ljubiteljev živali, ki je zahtevala pomilostitev za vse purane, ne samo za Jerryja.
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.
Poroka leta v hotelu Plaza
19. 11. 2000 00.00
V newyorškem hotelu Plaza je bila v noči na nedeljo poroka leta. Usodni "da" sta dahnila britanska igralka Catherine Zeta-Jones in ameriški igralec Michael Douglas. Pred hotelom se je že več ur pred poroko zbirala množica radovednežev, ki niso hoteli zamuditi veličastnega dogodka. Srečni par je na poroko povabil številne ugledne goste, med katerimi so bili pevec Tom Jones, igralci Sean Connery, Brad Pitt, Jennifer Aniston, Danny DeVito in Anthony Hopkins. Na poroko leta je bil povabljen tudi ameriški predsednik Bill Clinton, ki pa se zaradi obiska v Vietnamu velikega dogodka ni mogel udeležiti.
Clinton se ni mogel upreti partiji golfa
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se med bivanjem v Bruneju, kjer se je udeležil vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), ni mogel upreti, da ne bi odigral hitre partije golfa.
Poklon žrtvam vietnamske vojne
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se je ob obisku v Vietnamu poklonil spominu na vse žrtve krvavega spopada. Obisk pa je
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Clinton v Vietnamu
16. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kot prvi ameriški predsednik 25 let po koncu vietnamske vojne prispel na zgodovinski tridnevni uradni obisk v Vietnam. Obisk ima predvsem naravo zgodovinske misije sprave z Vietnamom, ki naj bi 25 let po ponižujočem umiku ameriških sil iz tedanjega Saigona omogočila, da bosta državi obrnili temno stran zgodovine. V Hanoi je prispela tudi ameriška prva dama Hillary Clinton, ki jo je sprejel namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dinh Bin.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Bush ali Gore
08. 11. 2000 00.00
Kljub temu, da so ameriške televizijske postaje poročale, da je 43. ameriški predsednik postal teksaški guverner George Bush mlajši, uradni zmagovalec ameriških predsedniških volitev še ni znan. Oči ameriške javnosti so uperjene v zvezno državo Florida, kjer se vedno poteka preštevanje glasov, razlika med kandidatoma pa naj bi bila le nekaj sto glasov. Po poročanju televizijske hiše CNN naj bi Gore v jutranjih urah Bushu telefonsko že čestital ob zmagi, a je čestitke umaknil, ko naj bi dobil podatke, da preštevanje še ni končano.
Bush in Gore prepričana v svojo zmago
07. 11. 2000 00.00
Kandidata za predsednika ZDA, republikanec George Bush in demokrat Al Gore, sta ob današnji oddaji glasu na ameriških volitvah izrazila prepričanje v svojo zmago. "Gremo v Belo hišo, o tem ni dvoma," je poudaril podpredsednik Gore, ki je volil v kraju Carthage v Tennesseeju. Enako prepričan je bil guverner Teksasa Bush ob oddaji glasu v Austinu. "Pred seboj imate bodočega predsednika Združenih držav Amerike," je zatrdil.
Danes predsedniške volitve v ZDA
06. 11. 2000 00.00
Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.
V torek volitve v ZDA
04. 11. 2000 00.00
Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.
Zakon o odpravi embarga proti Kubi
29. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je objavil zakon o delni odpravi embarga proti Kubi. Clinton je dejal, da zakon, ki ga je ameriški senat sprejel 18. oktobra, vsebuje določeno število omejitvenih pogojev. Zakon za začetek omogoča izvoz ameriških izdelkov na Kubo, vendar pa je praktično nemogoče pridobiti sredstva za začetek prodaje.
ZRJ sprejeta v Pakt stabilnosti
26. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je na današnjem srečanju delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo za človekove pravice in demokratizacijo v Bukarešti postala polnopravna članica pakta. Kot je poudaril koordinator pakta Bodo Hombach, je "pakt stabilnosti prva mednarodna organizacija, ki je svoja vrata odprla ZRJ". Hombach, ki je pooblaščencu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice Goranu Svilanoviću simbolično izročil bakreni ključ, je še dejal, da je omenjeni korak posledica "političnih sprememb v Beogradu".
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Yale praznuje 300 let obstoja
22. 10. 2000 00.00
Univerza Yale letos praznuje 300. obletnico obstoja, ta elitna ustanova pa naj ne bi bila še nikdar doslej tako velika, bogata in vplivna. Njeni učenci se potegujejo za predsedniške položaje, vodijo najuspešnejša podjetja, prejemajo knjižne nagrade in prispevajo nova odkritja v znanosti in medicini. Med slavnimi diplomiranci sta predsedniški in podpredsedniški kandidat, George W.Bush in Joseph Lieberman, sedanji predsednik in prva dama Bill in Hillary Clinton, newyorški guverner George Pataki, igralka Meryl Streep, ustanovitelj podjetja za poštne storitve Federal Express Frederick Smith, medijska osebnost William F. Buckley, itd.
Pogrebna slovesnost za umrlimi mornarji z rušilca Cole
19. 10. 2000 00.00
V ameriškem vojaškem pristanišču v Norfolku so sinoči pripravili spominsko slovesnost za 17 pripadniki vojaške mornarice, ki so minuli teden umrli v samomorilskem terorističnem napadu na rušilec Cole v Jemnu. Spominske slovesnosti so se ob sorodnikih umrlih udeležili tudi ameriški predsednik Bill Clinton s soprogo in hčerko, obrambni minister William Cohen, pravosodna ministrica Janet Reno, svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger ter načelnik štaba združenega poveljstva, general Henry Hugh Shelton. Clinton je v govoru pohvalil žrtve napada kot domoljube, ki so umrli, da lahko ljudje v ZDA in drugod po svetu mirno spijo, obenem pa neznane organizatorje napada opozoril, da ZDA ne bodo mirovale, dokler storilcev ne bodo našle in kaznovale. Napadalce je označil za teroriste in jih opozoril, da zanje ne bo varnega zavetja. Podobno je dejal tudi minister Cohen, ki je zagotovil, da bodo odgovorne iskali, dokler jih ne najdejo. Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh pa je včeraj sporočil, da so našli pomembne podatke o eksploziji na rušilcu Cole. Dejal je, da so našli avtomobil, s katerim so storilci prepeljali čoln, ki je povzročil eksplozijo na rušilcu ter kraj, kjer so živeli storilci napada. Priče so povedale, da sta bila na čolnu z več kot 200 kilogrami eksploziva dva moška, najverjetneje Arabca.
Danes zaključek izrednega vrha
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci bližnjevzhodnega vrha v Šarm el Šejku so zgodaj davi po 16 urah pogajanj, ki doslej niso prinesla kakega pomembnejšega premika, za kratek čas prekinili
Cilji bližnjevzhodnega vrha
16. 10. 2000 00.00
Udeleženci vrhunskega srečanja o oživitvi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, ki so se zbrali v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, so se sešli na dvostranskih srečanjih. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, pogovarjal pa se je tudi z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar pa podrobnosti o srečanju niso znane. Ameriški predsednik Bill Clinton je po srečanju z Mubarakom predstavil tri cilje bližnjevzhodnega vrha. Dejal je, da je namen srečanja končati nasilje in obnovitev sodelovanja na področju varnosti, doseči sporazum o izvedbi objektivne in odkrite preiskave o izbruhu nasilja na palestinskih ozemljih ter oživitev mirovnega procesa. Medtem pa je na Zahodnem bregu in v Gazi danes več tisoč Palestincev protestiralo proti vrhu v Šarm el Šejku, obenem pa so izražali podporo palestinskemu voditelju Arafatu. V današnjih spopadih med protestniki in izraelskimi vojaki, ki so uporabili gumijaste naboje, so bili v bližini Hebrona ranjeni štirje Palestinci. V Gazi se je zbralo približno 3000 demonstrantov, proteste pa so pripravili še v treh mestih na Zahodnem bregu.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Clinton potrdil udeležbo
15. 10. 2000 00.00
Bela hiša je sporočila, da bo
V ZDA začeli črpati naftne rezerve
15. 10. 2000 00.00
Ameriški sekretar za energetiko Bill Richardson je v soboto sporočil, da so v ZDA začeli črpati strateške naftne rezerve. Kot je pojasnil, so nameravali črpanje iz strateških naftnih rezerv začeti novembra, vendar jim je ob izjemnih prizadevanjih to uspelo že tri tedne prej.