Bill Clinton

Amerika čaka na posnetke Clintonovega pričanja

21. 09. 1998 09.30

Ko bo ameriški predsednik Bill Clinton danes govoril pred generalno skupščino OZN v New Yorku, bo pozornost večine Američanov namenjena napovedanemu predvajanju posnetkov zaslišanja predsednika pred tožilci Kennetha Starra. Predvajanje posnetkov je omogočil odbor za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa, v katerem imajo večino republikanci.

Rusija naj bi se udeležila naslednjega srečanja G-7

15. 09. 1998 14.42

Nemški kancler Helmut Kohl je povabil Rusijo, da se udeleži naslednjega srečanja G-7, kjer bi lahko skupaj razpravljali o možnih načinih razreševanja moskovske ekonomske krize. ''Vsi vpleteni bi morali sedeti za isto mizo, to pa vkljčuje tudi Rusijo'', je ob otvoritvi nove visokohitrostne železniške proge povedal kancler Kohl.

Kongres bo odločal o Clintonovi odstavitvi

11. 09. 1998 08.50

Komisija ameriškega kongresa je v četrtek zvečer dala zeleno luč za morebiten začetek postopka za odstavitev predsednika Billa Clintona. Komisija je namreč podprla objavo poročila posebnega preiskovalca Kennetha Starra v aferi Lewinsky. 445 strani poročila naj bi objavili še danes, in sicer preko interneta. Predsednik Clinton pa se je zvečer sestal s člani svojega kabineta. Kot je povedal sekretar za energijo Bill Richardson, se je Clinton še enkrat opravičil, člani kabineta pa so mu zagotovili vso svojo podporo.

Bill Clinton v Belfastu

03. 09. 1998 18.44

Ameriški predsednik Bill Clinton je med današnjim obiskom na Severnem Irskem izrazil svoj blagoslov dolgo željenemu miru. Na stopnicah parlamentarnega poslopja v Belfastu, točki globokega spoštovanja mnogih generacij protestantov, a pogostokrat ozmerjani s strani katolikov, je Clinton pozdravljal novinarje in se rokoval z voditelji novega sporazuma razdelitve moči.

Clinton in Jelcin ob koncu srečanja podpisala dva sporazuma

02. 09. 1998 09.53

Ameriški in ruski predsednik Bill Clinton in Boris Jelcin sta ob koncu vrhunskega srečanja v Moskvi podpisala sporazuma, ki naj bi prispevala k preprečevanju spopadov z jedrskim orožjem. 50 ton, za kolikor naj bi obe državi zmanjšali zaloge plutonija, predstavlja 25 odstotkov omenjenih zalog v Rusiji in približno polovico ameriškega plutonija za vojaške namene.

Jelcin in Clinton sklenila prvi krog pogovorov

01. 09. 1998 16.52

V Kremlju se je končal prvi krog pogovorov med ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in ameriškim predsednikom Billom Clintonom, ki je danes prispel na tridnevni obisk v Moskvo.

Bill Clinton prispel v Moskvo

01. 09. 1998 15.44

Ameriški predsednik Bill Clinton je zgodaj davi po srednjeevropskem času prispel na obisk v Moskvo, kjer se bo srečal z ruskim kolegom Borisom Jelcinom. Na dnevnem redu srečanja so uradno dvostranska vprašanja in mednarodna politika, vendar bo vrh verjetno potekal v luči gospodarske in politične krize v Rusiji, še posebej ker je duma včeraj zavrnila kandidaturo Viktorja Černomirdina za novega premiera. Clinton, ki ga na obisku spremljata petdesetčlanska delegacija in soproga Hillary, se bo z Jelcinom predvidoma srečal ob malo pred deveto uro zjutraj po srednjeevropskem času. Predsednika bosta podpisala vrsto političnih izjav o varnosti, razorožitvi in gospodarskih odnosih, pa tudi skupno izjavo o varnostnih izzivih pred začetkom 21. stoletja. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je v Moskvo prispela že sinoči in na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom pripravila še zadnje podrobnosti predsedniškega vrha.

Dogovor Blaira in Clintona o sprostitvi pomoči Rusiji

31. 08. 1998 08.54

Britanski premier Tony Blair in ameriški predsednik Bill Clinton sta se dogovorila o sprostitvi pomoči Rusiji, pod pogojem da bo ta država nadaljevala z gospodarskimi reformami, so sporočili z Downing Streeta. Oba državnika sta v petnajstminutnem telefonskem pogovoru menila, da mora biti Viktor Černomirdin izvoljen za premiera, da je potrebno oblikovati novo vlado ter pripraviti ustrezen program dela. Blair in Clinton sta se pogovarjala tudi o bližajočem se Clintonovem obisku v Rusiji, kjer namerava ameriški predsednik ponuditi podporo pri ''nadaljevanju izvajanja reform'', dotaknila pa sta se tudi napovedanega Clintonovega obiska na Severnem Irskem.

Clinton spolni obsedenec?

28. 08. 1998 08.40

Močan, karizmatičen in osamljen, se ameriški predsednik Bill Clinton odlično ujema s podobo moškega, obsedenega s spolnostjo, trdijo ameriški terapevti, specializirani za zdravljenje te bolezni. Spolno obseden moški naj bi bolehal za t.i. sindromom uspeha oziroma Clintonovim sindromom. Terapevti menijo, da obsedenca prej kot spolna lakota motivira želja, da se izpostavlja nevarnosti in nesposobnost, da pokaže svoja čustva.

Sudanski milijonar je hotel organizirati srečanje vodij islamskih skrajnih skupin

24. 08. 1998 12.53

Sudanski milijonar in islamski skrajnež Osama bin Laden, ki je bil cilj ameriških napadov minuli četrtek v Sudanu in Afganistanu, je priznal, da mu je ameriški napad preprečil, da bi v Afganistanu organiziral srečanje vodij islamskih skrajnih gibanj. Za današnji londonski Times je glavni urednik nekega časnika v arabskem jeziku v Londonu Abdel-Bari Atwan povedal, da mu je omenjeno sporočil tiskovni predstavnik bin Ladena, ki ga je poklical po satelitskem telefonu iz nekega tabora v Afganistanu. Tiskovni predstavnik je ''priznal, da je imel ameriški predsednik Bill Clinton prav. V Hostu je bilo minuli petek napovedano srečanje, vendar je bilo preklicano, ker je bin Laden izvedel za načrtovani ameriški napad,'' je dejal urednik. Clinton je po napadu na teroristično oporišče v Afganistanu sporočil, da je imel Washington podatke, da so v njem načrtovali srečanje ključnih terorističnih vodij, kar je opravičilo nujnost napada.

Preiskava o četrtkovem napadu ZDA na tovarno zdravil v Sudanu

24. 08. 1998 12.40

Petnajst članic Varnostnega sveta ZN se bo na zahtevo Sudana danes sestalo za zaprtimi vrati, da bi preučile njegovo zahtevo po sprožitvi preiskave o četrtkovem napadu Združenih držav na tovarno zdravil v sudanski prestolnici Kartum, za katero Washington trdi, da je proizvajala kemično orožje. Sudanski zunanji minister Mustafa Osman Ismail je sinoči potrdil, da je Sudan pripravljen sprejeti ameriško preiskovalno komisijo, ki bi preiskala tovarno. Sudanski premier Omar El-Bešir pa je sinoči potrdil, da Sudan pričakuje nove ameriške napade in dejal, da bo Kartum dokazal, da je ameriški predsednik Bill Clinton lagal, da bi opravičil ameriški napad na tovarno zdravil. Uradna sudanska tiskovna agencija je poročala, da Sudan razmišlja o tem, da bi spor o naravi proizvodnje omenjene tovarne predali pred mednarodno sodišče v Haagu. Ameriški tednik Newsweek pa je v današnji izdaji poročal, da imajo ameriške obveščevalne službe vzorce proizvodov te tovarne, med drugim tudi kemični agent, ki je del živčnega plina XV.

Ameriški napad preprečil srečanje

24. 08. 1998 09.10

Sudanski milijonar in islamski skrajnež Osama bin Laden, ki je bil cilj ameriških napadov minuli četrtek v Sudanu in Afganistanu, je priznal, da mu je ameriški napad preprečil, da bi v Afganistanu organiziral srečanje vodij islamskih skrajnih gibanj. Za današnji londonski Times je glavni urednik nekega časnika v arabskem jeziku v Londonu Abdel-Bari Atwan povedal, da mu je omenjeno sporočil tiskovni predstavnik bin Ladena, ki ga je poklical po satelitskem telefonu iz nekega tabora v Afganistanu.

Hollywood finančno pomaga zakoncema Clinton v aferi Lewinsky

24. 08. 1998 07.33

V sklad, ki sta ga ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga odprla z namenom, da bi poravnala honorarje svojih odvetnikov, je že priteklo 2,2 milijona dolarjev, zasluga pa gre predvsem umetnikom, igralcem in režiserjem ameriške filmske industrije. Na seznamu 63 darovalcev, ki so nakazali po 10.000 dolarjev, so velika imena Hollywooda, med njimi igralec Tom Hanks, igralka in pevka Barbra Streisand, igralec Michael Douglas, podpredsednik studijev Miramax Harvey Weinstein in soustanovitelji studijev Dreamworks, režiserji David Geffen, Jeffrey Katzenberg in Steven Spielberg. V sklad je prispevalo tudi kakih 17.000 Američanov; povprečni znesek pa je 130 dolarjev.

Odzivi na ameriški napad v Sudanu in Afganistanu

21. 08. 1998 11.07

V prvih odzivih na nocojšnji ameriški letalski napad na teroristična oporišča v Sudanu in Afganistanu večina držav izraža podporo ZDA; Moskva, ki sicer razmere še preučuje, pa je po poročanju ruske agencije Interfax poudarila, da ostro nasprotuje vsakršnemu vmešavanju v afganistanski konflikt.

ZDA vračajo udarec

21. 08. 1998 10.36

Združene države Amerike so sinoči izvedele zračne napade na šest krajev ''najpomembnejšega središča za usposabljanje'' islamskih teroristov v Afganistanu, 120 kilometrov južno od prestolnice Kabul blizu meje s Pakistanom, in na farmacevtsko tovarno v sudanski prestolnici Kartum, v kateri naj bi izdelovali kemično orožje.

Monica Lewinsky prispela na drugo pričanje o razmerju s Clintonom

20. 08. 1998 16.31

Monica Lewinsky je danes prispela na zvezno sodišče v Washingtonu, da bi drugič pod prisego pred veliko poroto pričala o spolnem škandalu, v katerega je vpleten ameriški predsednik Bill Clinton, tri dni potem, ko je na televiziji priznal, da je imel z njo razmerje.

ZDA so izvedle letalski napad na oporišča teroristov v Sudanu in Afganistanu

20. 08. 1998 10.09

Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da so Združene države Amerike kot povračilni ukrep zaradi atentatov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji 7. avgusta danes izvedle letalski napad na oporišča teroristov v Sudanu in Afganistanu. V Afganistanu so ameriška letala zadela teroristično oporišče, v Sudanu pa skladišče kemičnega orožja.

Clinton ne bo odstopil

20. 08. 1998 10.09

Ameriški predsednik Bill Clinton ne bo odstopil, ampak bo nadaljeval uresničevanje svojega političnega programa v preostalih dveh letih mandata. To je v Martha's Vineyard, kjer predsednik preživlja družinske počitnice, v sredo povedal njegov tiskovni predstavnik Michael McCurry.

Bubba - Clinton gre za med

19. 08. 1998 07.51

Ob vrhuncu spolnega škandala, v katerega je vpleten ameriški predsednik Bill Clinton, je v ameriških trgovinah narasla prodaja igrače ''Fondle me, Bubba'' (Pocrkljaj me, Bubba) z likom Billa Clintona. Igrača je velika 41 cm, oblečena v spodnjice s srčki, hlače pa ima spuščene do gležnjev. Ob stisku igrače se oglasi posnetek Clintonovega imitatorja. Posnetih je osem različnih stavkov, kot na primer: ''Punči, zaradi tebe se mi šibijo kolena'' ali ''Oralni seks ni prešuštvo''. Avtor igrače Ted Theise je povedal, da je podjetje preplavljeno z naročili ''Bubbe''. Po izjavah prodajalcev je igrača všeč tako Clintonovim privržencem kot tudi nasprotnikom.

Clinton priznal odnose z Monico Lewinsky

18. 08. 1998 10.11

Ameriški predsednik Bill Clinton je v peturnem pričanju priznal, da je ''imel neprimerne'' odnose z Monico Lewinsky. V posebnem televizijskem nagovoru narodu je Clinton sinoči po lokalnem času dejal, da prevzema popolno odgovornost za to in da obžaluje, da je ljudi, med njimi svojo ženo, zavajal glede afere z nekdanjo uslužbenko Bele hiše. Njegov odnos z Lewinskyjevo je bil ''napačen'', je še povedal Clinton.

Hillary Rodham Clinton še naprej ''predana'' zakonu

18. 08. 1998 08.15

Potem ko je ameriški predsednik Bill Clinton priznal neprimerno razmerje s pripravnico Monico Lewinsky, je prva dama Hillary Rodham Clinton izjavila, da soproga ljubi ter da ostaja predana zakonu s predsednikom.

BIll Clinton bo danes pričal v zvezi z afero z Monico Lewinsky

17. 08. 1998 09.13

Ameriški predsednik BIll Clinton bo pričal v zvezi z afero z Monico Lewinsky. Po pisanju ameriških časnikov bo Clinton priznal, da je imel spolno razmerje z Lewinskyjevo. Viri blizu Clintonove skupine odvetnikov pa so sporočili, da predsednik ne bo priznal, da je, ko je januarja zanikal kakršnokoli razmerje z Lewinskyjevo, lagal pod prisego. Pričanje je napovedano za 13. uro po krajevnem oziroma za 19. uro po srednjeevropskem času.

Srečanje botrov mirovnega procesa na Severnem Irskem

17. 08. 1998 08.07

Po sobotnem bombnem atentatu v Omaghu na Severnem Irskem, v katerem je bilo ubitih 28 ljudi, 220 pa ranjenih, sta se v Belfastu srečala botra mirovnega procesa na Severnem Irskem, britanski in irski premier Tony Blair in Bertie Ahern. Pred srečanjem je Blair poudaril, da atentatorji ne bodo ustavili mirovnega procesa in ne bodo uničili ponujene možnosti oblikovanja dostojne prihodnosti za prebivalce Severne Irske. Napad pripisujejo odpadniški skupini Irske republikanske armade Prava Ira. Blair naj bi se srečal tudi s predsednikom severnoirske vlade, zmernim protestantom Davidom Trimblom, in voditeljem političnega krila Ire Sinn Fein, Gerryjem Adamsom. Irski premier Ahern je po izrednem sestanku odbora za varnost v Dublinu kot odgovorne za atentat označil Pravo Iro ter obenem napovedal ''obračun'' s temi katoliškimi skrajneži. Ameriški predsednik Bill Clinton, ki je atentat označil kot barbarsko dejanje, naj bi kljub najnovejšim razmeram na Severnem Irskem obiskal območje. 3. septembra ga pričakujejo v Belfastu, nato pa naj bi odpotoval še v Dublin. Podpredsednik španske vlade Francisco Alvarez Cascos bo v ponedeljek odpotoval na Severno Irsko k španskim žrtvam bombnega napada v Omaghu. V atentatu sta bila ubita dva, ranjenih pa 12 Špancev.

Najmanj 149 mrtvih v petkovem bombnem napadu v Nairobiju

09. 08. 1998 09.23

Po petkovem bombnem napadu na ameriško veleposlaništvo v kenijski prestolnici Nairobi so reševalci do danes odkrili 149 smrtnih žrtev, se je izvedelo iz bolnišnic in policijskih krogov v Nairobiju. V napadu je bilo ranjenih skoraj 4300 ljudi. Televizija je poročala, da so reševalci sinoči izpod ruševin potegnili dva preživela. V reševalni akciji sodeluje tudi 180 izraelskih strokovnjakov, Francija je v Kenijo poslala zdravniško ekipo ter tono živil, nemški Rdeči križ pa bo na kraj nesreče danes poslal krvno plazmo in druge medicinske pripomočke. Ameriška veleposlanica v Nairobiju Prudence Bushnell je povedala, da bo vzroke napada preučilo več kot 500 preiskovalcev in varnostnih uslužbencev. Ameriški predsednik Bill Clinton pa je sinoči v Washingtonu poudaril, da bodo ZDA nadaljevale boj proti terorizmu in storile vse, da najdejo osebe, odgovorne za napad.

Clinton in Cohl o možnostih za rešitev kosovske krize

08. 08. 1998 09.48

Ameriški predsednik Bill Clinton in nemški kancler Helmut Kohl sta se v petek po telefonu pol ure pogovarjala o možnostih za rešitev kosovske krize, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše. Kot je dejal, sta se voditelja strinjala, da je treba končati priprave v okviru zveze NATO, jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pa bi bilo treba prepričati, da se odpove nadaljevanju ofenzive v pokrajini. Clinton se je pred tem o kosovski krizi pogovarjal tudi z britanskim premierom Tonyjem Blairom.

Clinton močno zaskrbljen zaradi napadov na veleposlaništva; v Nairobiju aretirali osumljenca

07. 08. 1998 15.50

Ameriški predsednik Bill Clinton je močno zaskrbljen zaradi bombnih eksplozij pred ameriškima veleposlaništvoma v Keniji in Tanzaniji, so davi sporočili iz Bele hiše.

Inšpektorji komisije ZN za razorožitev Iraka nadaljujejo delo

07. 08. 1998 11.10

Dve skupini inšpektorjev posebne komisije ZN za razorožitev Iraka (Unscom) danes nadaljujejo delo, poroča francoska tiskovna agencija. Sicer po poročanju ZN Bagdad tudi včeraj ni onemogočal dela inšpektorjev komisije Unscom.

Clinton proti trgovini z orožjem

29. 07. 1998 11.55

Ameriški predsednik Bill Clinton je podpisal odredbo, s katero je določil prepoved izvoza in uvoza sedmim ruskim podjetjem, za katere Washington meni, da so posredovali vojaške tehnologije Iranu. Odredba se nanaša tudi na omejitev trgovine z orožjem, ki omogoča množično uničenje ter tehnologijo, ki podpira kemično, biološko in jedrsko orožje tudi v drugih državah.

Clinton opozarja Iran

24. 07. 1998 10.41

Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči opozoril Iran, da bi njegov program za oblikovanje rakete srednjega dometa, ki bi lahko dosegla Izrael, lahko povzročil spremembo dinamike stabilnosti na Bližnjem vzhodu.

Clinton dal veto na republikanski zakon o šolstvu

22. 07. 1998 08.11

Ameriški predsednik Bill Clinton je dal veto na predlog zakona, ki so ga pripravili republikanci in ki bi dejansko omogočil davčne olajšave za starše, ki pošiljajo svoje otroke v drage zasebne šole.