Bush
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
Strelec pred Belo hišo obtožen napada
10. 02. 2001 00.00
Ameriško tožilstvo je proti 47-letnemu Robertu Pickettu, ki je v sredo sprožil preplah pred Belo hišo v Washingtonu, vložilo obtožnico zaradi napada, za kar mu grozi največ deset let zapora in denarna kazen do 250.000 dolarjev. V preiskavi so ugotovili , da je Pickett v sredo dvakrat sprožil pištolo ob oddaljeni ograji na južnem koncu ozemlja Bele hiše, dokler ga ni eden od pripadnikov tajne službe ustrelil v koleno desne noge. Picketta so prepeljali v bolnišnico, kjer bo ostal še teden dni, dokler ne bo dovolj zdrav, da ga premestijo v zapor.
Streli pred Belo hišo
07. 02. 2001 00.00
Agenti tajne službe so pred Belo hišo ranili v nogo nekega oboroženega moškega, ki naj bi po prvih poročilih ameriških medijev streljal proti Beli hiši, vendar pa je kasneje tiskovni predstavnik tajne službe Marc Connolly sporočil, da je moški zgolj mahal s pištolo. Predstavnik policije Michael Smith pa ni izključil možnosti, da je šlo za poskus samomora. Ameriški predsednik George Bush je na varnem, Belo hišo pa so obkolili pripadniki tajne službe in policije, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Bush čestital Šaronu
07. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je sinoči po telefonu čestital novemu izraelskemu premieru Arielu Šaronu za zmago na volitvah. Bush je Šarona poklical takoj, ko je njegov nasprotnik, dosedanji premier Ehud Barak, priznal poraz. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je dejal, da je Bush izrazil pripravljenost na sodelovanje s Šaronom še posebej glede miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Kanadski premier pri Bushu
06. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sprejel prvega tujega državnika, kanadskega premiera Jeana Chretiena. Bush je na srečanju zavrnil ugibanja, da bi kateri od sosednjih držav dal prednost pred drugo. Voditelja sta se dotaknila tudi spornih tem, saj Kanada nasprotuje Bushevemu načrtu vrtanja nafte na zaščitenem območju Aljaske, prav tako pa ima pomisleke glede ameriškega načrta vzpostavitve nacionalne protiraketne obrambe. Bush in Chretien sta govorila tudi o nekaterih mejnih vprašanjih, aprilskem vrhu držav Ameriške konference v Quebecu in trgovinski menjavi.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Vlada Georgea Busha kmalu popolna
31. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je s 75 glasovi proti 24 potrdil imenovanje Gale Norton, nekdanje pravosodne ministrice države Kolorado, na položaj notranje ministrice v novi administraciji Georga Busha. Nortonova je bila prva Busheva ministrska kandidatka, ki ni bila potrjena soglasno, vendar, kot kaže razmerje med glasovi za in proti, ni prišlo do tako hudih težav, kot je bilo pričakovati pred glasovanjem. Senatorji so nato soglasno potrdili še nekdanjo guvernerko New Jerseyja Christie Whitman na položaj direktorice Agencije za zaščito okolja (EPA). EPA sicer ni ministrstvo, vendar se je Bush odločil, da bo Whitmanovo obdržal na kabinetni ravni.
Bush se je zahvalil Drnovšku
31. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je od ameriškega predsednika Georga W. Busha prejel pismo, v katerem se mu je ta zahvalil za čestitke ob izvolitvi. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je predsednik Bush v pismu zapisal, da se spominja pogovorov s premierom Drnovškom v Austinu in da se veseli njunega sodelovanja za okrepitev sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in ZDA.
Še večji proračunski presežki v Ameriki
31. 01. 2001 00.00
Kongresni urad za proračun pričakuje, da bodo presežki zveznega proračuna v naslednjih desetih letih narasli na kar 3,12 bilijona dolarjev. Kongresni izračun je člane administracije Georga Busha navdal z navdušenjem, saj je to po njihovem mnenju dodaten argument v upravičenost predsednikovega načrta o 1,6 bilijona davčnih olajšav v naslednjih desetih letih. Bushev davčni načrt, iz katerega so se med predvolilno kampanjo demokrati norčevali, nekateri republikanci pa mu nasprotovali, ima zdaj veliko možnosti, da bo sprejet v celoti.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.
Pogajanja brez sporazuma
28. 01. 2001 00.00
Šestdnevna izraelsko-palestinska mirovna pogajanja v egiptovskem letovišču Taba so se včeraj končala brez mirovnega sporazuma. Izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami in vodja palestinskih pogajalcev Ahmed Kurei sta ocenila, da so na pogajanjih v Tabi dosegli velik napredek glede meja palestinske države, niso pa se uspeli dogovoriti glede vprašanja Jeruzalema. Ben Ami in Kurei sta poudarila, da so bili mirovni pogovori zelo intenzivni in da strani nista sklenili dogovora zgolj zaradi časovne stiske pred volitvami za izraelskega premiera 6. februarja. Izrazila sta še upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala ne glede na izide volitev. Čeprav se je ameriški predsednik George Bush včeraj prvič telefonsko »
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Sredstva za verske organizacije
26. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush načrtuje spremembe pri reševanju določenih socialnih težav, kar pa po mnenju nasprotnikov posega v ustavno določeno ločitev cerkve od države. Bush je na sestanku z washingtonskim nadškofom, kardinalom Theodorjem McCarrickom, napovedal, da bo kongresu predlagal zakonodajo, po kateri bi lahko verske dobrodelne organizacije, naj bodo krščanske, muslimanske, judovske ali kakšne druge, tekmovale za pridobitev proračunskega denarja pri izvajanju določenih programov, kot so izvenšolske dejavnosti za mladino, pomoč zapornikom in odvisnikom od mamil. Busheva napoved je v skladu z njegovim predvolilnim geslom o sočutnem konservativizmu ter željo po krčenju vladnih programov pomoči v prid zasebnim pobudam.
Bush za znižanje davkov
25. 01. 2001 00.00
Po včerajšnjem srečanju s predstavniki demokratov in republikancev v kongresu je ameriški predsednik George W. Bush ocenil, da ga stanje v ameriškem gospodarstvu ne navdaja s takšnim optimizmom, kot bi si želel. Zato je po njegovem mnenju toliko bolj nujno potrebno izpeljati načrt znižanja davkov.
Bush v stiku s tujimi voditelji
25. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v prvem tednu svojega mandata že navezal stike z nekaterimi tujimi voditelji. Bush je prejel kopico čestitk iz različnih držav sveta in se med drugim po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki mu je prav tako čestital za prevzem položaja. Po sporočilih iz Bele hiše je Bush poklical tudi kralja Fahda in kronskega princa Abdulaha iz Savdske Arabije, egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in jordanskega kralja Abdulaha. Že v torek pa je Bush poklical tudi japonskega premiera Jošira Morija in se pogovarjal z novo filipinsko predsednico Glorio Macapagal Arroyo.
Greenspan podprl zniževanje davkov
25. 01. 2001 00.00
Predsednik Zveznih rezerv ameriške centralne banke (Fed) Alan Greenspan je med senatnim zaslišanjem v Washingtonu podprl zniževanje davkov v ZDA in s tem predsedniku Georgu Bushu mlajšemu prispeval pomembno podporo. Bush v naslednjih desetih letih načrtuje znižanje davkov v skupni vrednosti 1,6 bilijona dolarjev, kar odločno podpirajo republikanci. Demokrati davčnim olajšavam sicer ne nasprotujejo, vendar ne v takšnem obsegu, kot predlaga Bush in ne po splošni stopnji za vse davkoplačevalce.
Predlog reforme šolstva v ZDA
24. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v Beli hiši predstavil svoj načrt izboljšanja ameriškega šolskega sistema, o čemer je skupaj z načrtom davčnih olajšav najpogosteje govoril med predvolilno kampanjo. Medtem ko so davčne olajšave zaradi opozicije demokratov trši oreh, pa naj bi bila šolska reforma nekaj, o čemer bi republikanci in demokrati hitreje našli skupni jezik ter s tem Bushu omogočili prvo zakonodajno zmago že na začetku mandata. Poleg Busha so sicer svoj načrt reform predstavili tudi demokrati na čelu z nekdanjim podpredsedniškim kandidatom, senatorjem Joeom Liebermanom.
Kakšen je novi predsednik
21. 01. 2001 00.00
Potem ko je v Belo hišo prišel novi ameriški predsednik George W. Bush, se vsi sprašujejo, kakšen je v resnici. Ameriški mediji so izsledili naslednje podatke: Bushev najljubši igralec je Jack Nicholson, najljubša knjiga je roman Larryja McMurtryja o divjem zahodu Lonesome dove (Osamljena golobica). Med njegove največje vrline spada, da ne gleda televizije. Njegov najljubši zajtrk je sestavljen iz žitaric, obogatenih s proteini, sicer pa se rad loti vsake hrane z žara in brokolija, upreti pa se ne more kokosovi piti. Srečate ga lahko v njegovi najljubši restavraciji Cooper's Old Time v Teksasu. Med njegove priljubljene glasbenike sodijo Everly Brothers, Buddy Holly in Van Morrison, njegov najljubši film pa je Reševanje vojaka Ryana. Bush vsak dan preteče pet kilometrov, rad pa igra tudi golf in baseball. Novi ameriški predsednik pa ni ponočnjak - vsak dan gre v posteljo že ob pol desetih.
Senat potrdil sedem Bushevih ministrov
21. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je nekaj ur po svečani prisegi predsednika Georga Busha mlajšega brez glasovanja potrdil sedem novih ministrov. Soglasno podporo so dobili državni sekretar Colin Powell, obrambni minister Donald Rumsfeld, finančni minister Paul O'Neill, minister za energijo Spencer Abraham, trgovinski minister Donald Evans, kmetijska ministrica Ann Veneman in minister za izobraževanje Rod Paige. Republikanci v kongresu upajo, da bo senat v prihodnjem tednu potrdil še preostale Busheve kandidate za kabinetne položaje oziroma direktorje agencij.
Bush 43. predsednik ZDA
20. 01. 2001 00.00
Ob 18.00 po srednjeevropskem času je v Washingtonu na stopnicah pred kongresno palačo na Kapitolu prisegel 43. ameriški predsednik George Walker Bush. V nastopnem govoru je novi predsednik pozval k nacionalni pomiritvi in enotnosti ter obljubil, da bo predsednik vseh Američanov, tudi tistih, ki niso volili zanj. Po inavguracijskem govoru se bo začela parada, med katero se bo Bush s svojo družino zapeljal po aveniji Pennsylvanija vse do Bele hiše. Predsednik Bill Clinton, ki mu nekateri zgodovinarji očitajo pomanjkanje "stila", Bushu tudi v soboto ne bo dal miru, saj bo prav v času parade priredil poslovilno zabavo v Washingtonu in New Yorku, ter slavljencu odvzel del medijske pozornosti.
Slovesnosti v čast novega predsednika
19. 01. 2001 00.00
V ameriški prestolnici so se včeraj začele štiridnevne slovesnosti v čast novega predsednika Georga Busha ml., ki bo položaj uradno nastopil po prisegi v soboto, 20. januarja. Bush se je skupaj s soprogo Lauro in podpredsednikom Dickom Cheneyjem udeležil zabavne prireditve s koncerti in ognjemeti pred Lincolnovim spomenikom, zvečer pa izrazil hvaležnost za obilno predvolilno podporo bogatim donatorjem in republikanski stranki. Na večerji z donatorji je udeležence navdušil z izjavo, da ve, kdo plačuje račune, zaradi česar ne bo pozabil na zmanjševanje davkov. Novoizvoljeni predsednik je poudaril, da njegova administracija prinaša spremembe, v kar nihče ne dvomi.
Clinton še zadnjič nagovoril američane
19. 01. 2001 00.00
Bill Clinton je iz Ovalne sobe v Beli hiši še zadnjič nagovoril Američane. V sedemminutnem govoru v najbolj gledanem času je izrazil upanje za nadaljevanje uspešne politike zadnjih osmih let, ki se odraža tudi v najdaljšem neprekinjenem obdobju gospodarske rasti v ZDA doslej.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.