CARE
Avstralija zavrnila zahteve ZRJ za izpustitev sodelavcev Care
15. 04. 1999 14.42
Avstralska vlada je danes zavrnila zahtevo Beograda, da v zameno za izpustitev dveh Avstralcev, ki sta bila v ZRJ aretirana zaradi suma vohunjenja, obsodi napade zveze NATO na ZRJ.
ZRJ bo sodelavca CARE obtožila vohunstva
13. 04. 1999 17.09
Avstralski zunanji minister Alexander Downer je danes sporočil, da nameravajo jugoslovanske oblasti sodelavca avstralske človekoljubne organizacije CARE Stevea Pratta in Petra Wallacea obtožiti vohunstva.
Predsednik organizacije CARE zavrnil obtožbe o vohunstvu
12. 04. 1999 18.53
Predsednik človekoljubne organizacije CARE Peter Bell je odločno zavrnil trditve jugoslovanskih oblasti, da sta dva aretirana člana organizacije vohunila za NATO. Jugoslovanske oblasti so zaprle avstralska državljana Petra Wallaca in Steva Pratta potem, ko so ju prijeli ob hrvaško-jugoslovanski meji.
Zahteva po takojšnjem dostopu do zajetih Avstralcev
12. 04. 1999 09.35
Avstralski zunanji miniser Alexander Downer je zahteval takojšen diplomatski dostop do obeh sodelavcev človekoljubne organizacije Care, ki sta v ZR Jugoslaviji izginila neznano kam. Enega med njima je Jugoslavija obtožila vohunjenja.
Dostop do zajetih Avstralcev mora biti takoj omogočen
12. 04. 1999 09.22
Avstralski zunanji miniser Alexander Downer je zahteval takojšen diplomatski dostop do obeh sodelavcev človekoljubne organizacije Care, ki sta v ZR Jugoslaviji izginila neznano kam. Enega med njima je Jugoslavija obtožila vohunjenja. Srbska televizija je v nedeljo pokazala posnetke Avstralca Steva Pratta, ki naj bi priznal, da je na Kosovu zbiral obveščevalni material.
Avstralec obtožen vohunjenja v ZRJ
11. 04. 1999 19.34
Avstralskega sodelavca mednarodne človekoljubne organizacije CARE so v ZR Jugoslaviji aretirali in obtožili vohunstva, je danes poročala uradna jugoslovanska televizija, prikazala pa je tudi posnetke zaslišanja, kjer je Avstralec priznal, da je na Kosovo prišel zbirat informacije.
Združitev Astre in Zenece
07. 04. 1999 08.06
Delničarji švedskega proizvajalca zdravil Astra so odobrili združitev z britansko družbo Zeneca in tako sklenili posel, s katerim je nastala ena največjih svetovnih farmacevtskih družb, so v skupni izjavi povedali predstavniki obeh podjetij. Glede načrtovane združitve je imelo pomisleke le nekaj Astrinih delničarjev, predstavniki družbe pa so povedali, da je združitev z glasovanjem odobrilo kar 96 odstotkov delničarjev in kapitalskih lastnikov. Kot so še povedali v obeh družbah, je bilo prevrednotenje Zenecinega kapitalskega deleža v dolarje že opravljeno, ime družbe pa so ob tem spremenili v AstraZeneca PLC. Sedež skupne družbe bo v Londonu, razvojni in raziskovalni center pa na Švedskem. V družbi pa pričakujejo, da bo njihova prodaja že letos zrasla na 11,5 milijarde dolarjev. Astrin prodajni adut je zdravilo za čir in zgago Prilosec, ki je v svetu najbolje prodajano zdravilo na recept. Zeneca pa je za ameriškim Bristol-Myers Squibb drugi največji proizvajalec zdravil za obolele za rakom. Poleg tega ima Zeneca obsežno proizvodnjo agrokemičnih izdelkov ter je lastnik ameriškega operaterja za zdravljenje raka in dializne centre Salick Health Care.
V ZRJ pogrešajo sodelavca človekoljubne organizacije
03. 04. 1999 10.17
Avstralska človekoljubna organizacija CARE je danes izrazila veliko zaskrbljenost za varnost njunih dveh sodelavcev, ki naj bi izginila v ZRJ. Kot so sporočili, bi lahko Stevea Pratta in Petra Wallacea zadržali, ko sta prečkala jugoslovansko mejo proti Madžarski.
Bayer v Kitajski ustanovil še dve mešani podjetji
08. 08. 1998 10.17
Nemški farmacevtski koncern Bayer je v sodelovanju s kitajskim kemijskim koncernom Shanghai Zhongxi Pharmaceuticals ustanovil dve mešani podjetji, Bayer Zhongxi Consumer Care in Bayer Zhongxi Agrochemical. Prvo bo proizvajalo preparate za zaščito rastlin, drugo pa se bo ukvarjalo s proizvodnjo razpršil proti mrčesu, sporočajo iz nemškega podjetja, ki bo imelo v obeh družbah večinski, 70-odstotni lastniški delež. Nemški velikan je v tej azijski državi tako ustanovil že dvanajst mešanih družb.
70 ljudi umrlo za posledicami suše
05. 01. 1998 09.38
V veliki suši, najhujši v zadnjih 50 letih, je na Papui Novi Gvineji umrlo že 70 ljudi, 700.000 pa je ogroženih, trdi tamkajšnja služba za izredne razmere. Suša je posledica pojava El Nino, manjše padavine v zadnjih dneh, prve po lanskem maju, pa po poročanju istega vira niso bistveno pripomogle k izboljšanju položaja. Avstralska agencija za pomoč Care pa ocenjuje, da 48 odstotkov prebivalcev Papue Nove Gvineje nima več dostopa do pitne vode in poudarja, da je zaradi suše neprevoznih večina rek po državi, preko katerih je potekala večina transporta.