Camp
Tuji časniki o novi izraelski vladi
08. 03. 2001 00.00
Italijanski dnevnik La Repubblica v današnji izdaji piše o novi izraelski vladi, in ob tem poudarja, da je Šaron lahko ponosen na sedanji rezultat, v nasprotju s tem francoski Le Figaro meni, da je Izrael pred novim valom nasilja. Podobnega mnenja je tudi avstrijski Kurier, ki napoveduje, da na Bližnjem vzhodu ne bo nobenih mirovnih pogajanj, dokler bo vlado vodil Ariel Šaron.
Kneset potrdil Šaronovo vlado
08. 03. 2001 00.00
Izraelski parlament (kneset) je z 72 glasovi za in z 21 glasovi proti podprl vlado narodne enotnosti novoizvoljenega izraelskega premiera Ariela Šarona, ki je ob zaprisegi pozval Palestince, da prenehajo z uporom in da skupaj poiščejo pot do miru. Sharon je od leta 1948, odkar se je judovska država ustanovila, postal 11 izraelski predsednik vlade.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.
Megrahi je nedolžen
01. 02. 2001 00.00
Libijski predsednik Moamer Gadafi je v Tripoliju dejal, da ima dokaze o nedolžnosti tajnega agenta Abdela Baseta Alija Al-Megrahija, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo v procesu Lockerbie. Gadafi je razsodbo, ki jo je v nizozemskem Camp Zeistu razglasilo sodišče, označil za politično.
Sodišče razsodilo v procesu Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Škotsko sodišče, ki je v nizozemskem Camp Zeistu sodilo dvema libijskima državljanoma v procesu Lockerbie, je danes enega obtoženca oprostilo, drugega pa obsodilo na dosmrtno ječo. Trije sodniki so odločitev sprejeli soglasno. Sodišče je zbralo dovolj dokazov za obsodbo Abdela Baseta Alija al-Megrahija, ki je bil tako po škotski zakonodaji avtomatično obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Al Amin Halifa Fimah pa je bil oproščen in spuščen na prostost.
Srečanje Arafata in Clintona
02. 01. 2001 00.00
Popoldne je v Washington prispel palestinski vodja Jaser Arafat, ki se bo drevi srečal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, od katerega bo zahteval dodatna pojasnila glede predloga za rešitev bližnjevzhodne krize. Clinton, ki je novoletne praznike preživel z družino v Camp Davidu, se je s helikopterjem že vrnil v Washington. Arafat ob prihodu na vojaško letališče blizu Washingtona ni dal izjave.
Arafat in Ben Ami o Clintonovem predlogu
16. 12. 2000 00.00
V središču pogovorov, ki sta jih imela v noči na petek palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami, je bil predlog ameriškega predsednika Billa Clintona, ki naj bi služil kot osnova za nova mirovna pogajanja, če ga bosta podprli obe sprti strani, je danes poročal arabski dnevnik al-Hajat.
Barak in Clinton brez dogovora
13. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je v nedeljo zvečer dve uri pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom o možnostih za mir na Bližnjem vzhodu. Barak je po pogovorih izjavil, da sta razmišljala o načinih uveljavitev sklepov, ki so jih dosegli na pogovorih minuli mesec v Sharm el-Sheikhu, vendar ni bil pesimistično razpoložen glede efektnosti tega srečanju. Barak je še dejal, da je že julija v Camp Davidu pričakoval, da bodo sprejeli dolgoročne ukrepe za dosego miru, vendar ni dobil ustreznih znakov z arabske strani. Ameriški in izraelski funkcionarji so se po pogovoru s Clintonom razdelili na manjše skupine za bolj intenzivne pogovore. Clinton je Baraku tudi povedal o vrsti pogovorov, ki jih je imel s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom v četrtek. Arafat je ponovil palestinsko zahtevo, da na palestinska področja pridejo mednarodne sile ZN, kar pa je Clinton zaradi izraelskega nasprotovanja zavrnil.
Barak ne bo pristal na uporabo veta
26. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes v Tel Avivu poudaril, da najpomembnejši opozicijski stranki Likud v načrtovani vladi narodne enotnosti ne bo odobril uporabe veta. Po Barakovih besedah se vlada narodne enotnosti ne sme oddaljiti od mirovnih sporazumov, sklenjenih v Oslu in Camp Davidu. Voditelj Likuda Ariel Šaron je kot pogoj za sodelovanje v načrtovani vladi postavil pravico do uporabe veta na vse odločitve, ki bi vplivale na mirovni proces.
Portugalci ne upajo igrati v Barceloni
26. 10. 2000 00.00
Portugalska nogometna zveza je odpovedala prijateljsko tekmo z reprezentanco Katalonijo, ki bi morala biti odigrana na stadionu Nou Camp v Barceloni konec decembra. Razlog je preprost - portugalski zvezdnik Figo, ki je pretekli konec tedna videl, kaj si Katalonci mislijo on njem po prestopu k tekmecu iz Madrida. "Žaljivke in grožnje niso letele le nanj, ampak tudi na portugalski narod," je dejal predstavnik za javnost pri portugalski zvezi Jose Carlos Freitas.
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.
Nasilje na Zahodnem bregu
30. 09. 2000 00.00
Že tretji dan divjajo na Zahodnem bregu in v Gazi spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi enotami, v katerih je bilo doslej ranjenih vsaj 60 Palestincev, mrtvih pa je vsaj sedem. V razdeljenem Hebronu na Zahodnem bregu je bilo ranjenih vsaj deset Palestincev, ki so metali kamenje in molotovke na izraelske varnostne sile. V Gazi pa je zdravniško pomoč iskalo vsaj petdeset Palestincev. Po izjavah očividcev so Izraelci uporabili gumijaste naboje in solzivec. V Jeruzalemu pa so po izjavah izraelske policije Palestinci metali kamenje v avtomobile in avtobuse, 'pri čemer naj bi bil ranjen en turist. Stotine Palestincev je protestiralo v mestu Nablus. Izraelske varnostne oblasti so v noči na soboto poročale o streljanju na Zahodnem bregu, vendar ni bil nihče ranjen. Poleg tega so v bližini mesta Ramala palestinski protestniki z molotovkami napadli izraelske objekte.
Ključna priča v procesu o Lockerbiju
26. 09. 2000 00.00
Na sodnem procesu o atentatu nad Lockerbijem, ki poteka v Camp Zeistu na Nizozemskem, so danes ob okrepljenih varnostnih ukrepih zaslišali ključno pričo, Libijca Abdula Majida Giake, ki je v času napada delal za ameriško obveščevalno službo CIA.
Clintonova objavila seznam gostov
25. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.
Proces Lockerbie se nadaljuje
21. 09. 2000 00.00
Na sojenju v procesu Lockerbie proti domnevnima libijskima teroristoma, ki poteka v nizozemskem oporišču Camp Zeist, je obramba danes ostro obsodila ameriško osrednjo obveščevalno agencijo CIA, češ da je sodišču prikrivala pomembne dokumente, ki bi lahko spremenili potek sojenja. Po mnenju obrambe je CIA zdržala pomembne podatke o Abdulu Mažidu Giaki, članu libijske tajne službe, ki je ključna priča v procesu. Iz tajnih dokumentov, ki naj bi jih CIA skrivala, naj bi bilo med drugim razvidno, da ključna priča ni ničesar vedela o kovčku, v katerem je bila bomba in da eden od obtoženih sploh ni bil član libijskih varnostnih sil, kot je navedeno v obtožnici.
Barak: Premika ni
18. 09. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes na seji kabineta povsem zavrnil možnost prenosa suverenosti nad jeruzalemskim Tempeljskim gričem na Palestince, pa tudi na katerikoli islamski organ. S tem je zavrnil predloge nekaterih palestinskih pogajalcev, ki so izrazili podporo možnosti, da bi izraelsko suverenost nad Tempeljskim gričem prenesli na Organizacijo islamske konference, nato pa bi nadzor nad spornim območjem prepustili Palestincev.
Izrael za suverenost nad Tempeljskim gričem
17. 09. 2000 00.00
Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je danes izjavil, da Izrael namerava obdržati suverenost nad Tempeljskim gričem v vzhodnem delu Jeruzalema. "Mirovni proces s Palestinci poteka, vendar se čas izteka", je dejal Ben Ami. Vodja izraelske diplomacije je še ocenil, da so možnosti za uspeh polovične.
Nadaljevanje pogajanj
30. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je v torek v Kairu pogovarjal s predsednikom Mubarakom o možnem nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov, načrtuje 6. septembra ločene pogovore z Arafatom in izraelskim premierom Ehudom Barakom. To naj bi se zgodilo ob robu Milenijskega Vrha Združenih narodov v New Yorku. Zunanji minister Amr Moussa je povedal, da sta se Arafat in Mubarak pogovarjala o različnih srečanjih in možnostih za zmanjšanje brezna med Izrealom in Palestinci. "Pogovor se je vrtel okoli bistvenega problema, ki je Jeruzalem, vendar smo se hkrati pogovarjali tudi o drugih izjemno pomembnih zadevah," je dejal Moussa, misleč na usodo palestinskih beguncev.
Burti v moštvu Jaguarja
29. 08. 2000 00.00
Brazilec Luciano Burti bo po poročanju brazilskih medijev drugi voznik formule 1 v moštvu Jaguarja. Ob Brazilcu bo za Jaguar vozil še Irec Eddie Irvine. Brazilski športni dnevnik Lance je včeraj poročal, da bodo pri Jaguarju novico verjetno uradno sporočili na dirki za VN ZDA v Indianapolisu.
Status Jeruzalema še vedno negotov
28. 08. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je med Arafatovim obiskom v Egiptu izjavil, da med predlogi za rešitev statusa Jeruzalema ni predloga o izraelski suverenosti nad svetimi kraji v Jeruzalemu. Dodal je tudi, da sedanji predlogi sestavljajo zgolj okvir za nadaljnja pogajanja o statusu Jeruzalema, niso pa del dokončne rešitve tega vprašanja.
Ponovno srečanje Arafata in Mubaraka
26. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je danes v Aleksandriji ponovno sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom , je poročala egiptovska tiskovna agencija MENA. To je že njegov peti obisk v Egiptu po neuspešnih julijskih mirovnih pogajanjih z Izraelci v Camp Davidu. Arafat je Mubaraku pojasnil vsebino nedavnih pogovorov s posebnim ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom, z jordanskim kraljem Abdulahom II. in z norveškim ministrom za zunanje zadeve Thorbjoernom Jaglandom. Arafatu in Mubaraku so se kasneje za zaprtimi vrati pridružili še Arafatov svetovalec, palestinski minister za informiranje, palestinski pogajalec v mirovnem procesu, egiptovski premier in glavni Mubarakov svetovalec.
Arafat prispel v Kairo
26. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se bo danes v Kairu sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Voditelja naj bi na novih posvetovanjih skušala najdi nove rešitve za sklenitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa. To bo že peti Arafatov obisk v Egiptu po propadlih izraelsko-palestinskih pogajanjih v Camp Davidu minuli mesec.
Izraelci in Palestinci sedli za pogajalsko mizo
16. 08. 2000 00.00
V Jeruzalemu se danes nadaljujejo izraelsko-palestinska mirovna pogajanja, ki so bila prekinjena po neuspehu v ameriškem Camp Davidu pred tremi tedni. Na izraelski strani sodelujeta izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami in pogajalec Gilead Šer, Palestince pa zastopata član palestinske vlade Saeb Erekat in vodja varnostnih sil v Gazi Mohamed Dahlan. Jutri na Bližnjem vzhodu pričakujejo tudi posebnega ameriškega odposlanca Dennisa Rossa, ki naj bi ugotovil, ali je po neuspelem palestinsko-izraelskem vrhu v Camp Davidu prišlo do napredka, in ocenil možnosti za sklic drugega vrhunskega zasedanja.
Bo razglasitev palestinske države prestavljena?
14. 08. 2000 00.00
Palestinci bi lahko razglasitev neodvisne države prestavili na november, je danes izjavil predstavnik izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Zakaria al-Agha. Kot je pojasnil, je razglasitev sicer napovedana za 13. september, prestavili pa bi jo lahko predvidoma na 15. november, vendar mora odločitev o tem sprejeti osrednji svet PLO. Palestinski parlament v eksilu je namreč 15. novembra leta 1988 v Alžiru simbolično razglasil neodvisno palestinsko državo.
Palestinci zahtevajo srečanje odbora OIC
13. 08. 2000 00.00
Palestinske oblasti so danes pozvale Irak na pomoč pri pripravi izrednega sestanka odbora al-Kods, telesa Organizacije islamske konference (OIC), pristojnega za vprašanja statusa Jeruzalema, je izjavil palestinski minister za javna dela Azam al-Ahmad. Po njegovih besedah bi odbor al-Kods moral razpravljati "o izraelskih grožnjah zoper sveto mesto". Palestinski in izraelski pogajalci se na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v Camp Davidu namreč niso mogli dogovoriti o statusu Jeruzalema. Ahmad, ki opravlja tudi naloge nerezidenčnega iraškega veleposlanika v Iraku, je pojasnil, da se je o sklicu izrednega sestanka v soboto pogovarjal tudi z iraškim zunanjim ministrom Mohamedom Saedom al-Sahafom.
Preložitev razglasitve palestinske države je možna
13. 08. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak meni, da bi bilo mogoče preložiti datum razglasitve neodvisne palestinske države 13. septembra. Po besedah Mubaraka obstaja želja po dosegu rešitve, da bi se izognili spopadu med Izraelom in Palestinci, je danes v Kairu dejal Mubarak. Mubarak je tudi izrazil prepričanje, da je mogoče doseči sporazum pred napovedanim datumom razglasitve palestinske države ali pa preložitev tega datuma. Egiptovski predsednik je dal ob tem jasno vedeti, da leži Jeruzalem na arabskih tleh in da bi, kot je pojasnil v intervjuju dan prej, lahko prišlo do izbruha nasilja, če bi se Arabci morali odpovedati zgodovinski zahtevi po Jeruzalemu.