Cape
Danes pristanek Atlantisa
19. 04. 2002 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško posadko se je po uspešnem enotedenskem obisku na MVP v sredo od postaje ločil in bo danes ob 18.26 po srednjeevropskem času pristal na Cape Canaveralu.
Atlantis na poti proti MVP
09. 04. 2002 00.00
Po štiridnevni preložitvi zaradi počene cevi za odvajanje vodika na vozilu za prevoz raketoplana so v Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) v ameriški zvezni državi Florida v ponedeljek ob 22.44 in 19,039 sekunde po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Atlantis.
Love parade bo v znamenju miru
30. 03. 2002 00.00
V Berlinu se že aktivno pripravljajo na letošnjo ljubezensko parado, saj so že določili število in vrsto kamionov, ki bodo 13. julija svojo glasbo popeljali po središču mesta.
Columbia pristala
12. 03. 2002 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan, ki je omogočil popravljanje in posodobitev skoraj 12 let starega vesoljskega teleskopa Hubble, se je vrnil na Zemljo.
Teleskop Hubble znova utirili
09. 03. 2002 00.00
Približno dve milijardi dolarjev vreden in skoraj 12 let star vesoljski teleskop Hubble, ki so ga pet dni posodabljali in popravljali, so v soboto znova utirili.
Uspešna tudi druga etapa misije
05. 03. 2002 00.00
Astronavta Jim Newman in Mike Massimino sta zamenjala drugo ploščo s sončnimi celicami na skoraj dvanajst let starem vesoljskem teleskopu Hubble. V sredo pa ameriške astronavte čaka najtežji del misije, saj bodo na teleskopu zamenjali električno centralo.
Plovilo ostaja v vesolju
02. 03. 2002 00.00
Vesoljsko plovilo Columbia bo kljub težavam s hladilnim sistemom, ki so jih odkrili malo po izstrelitvi, zaenkrat nadaljevalo svojo vesoljsko misijo.
Polet Columbie preložili
28. 02. 2002 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sinoči sporočila, da so polet raketoplana Columbia, zaradi napovedane jutranje nizke temperature na Cape Canaveralu, preložili za 24 ur.
Odštevanje za Columbio
25. 02. 2002 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16.00 po srednjeevropskem času začelo odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo 21 let starega prenovljenega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia.
Mandela je ozdravljen raka
07. 02. 2002 00.00
Nekdanji južnoafriški predsednik in Nobelov nagrajenec za mir leta 1993 Nelson Mandela je sporočil, da je ozdravljen raka na prostati, ki so ga zdravniki odkrili lani.
Pegasus utiril HESSI
06. 02. 2002 00.00
Iz vojaškega letalskega oporišča Cape Canaveral na Floridi je sinoči poletelo letalo L-1011 "Stargazer" in ob 21.58 po srednjeevropskem času na višini 12 kilometrov nad Atlantskim oceanom odvrglo lahko ameriško tristopenjsko nosilno raketo pegasus XL.
Pred 35 leti zgoreli astronavti Apolla 1
26. 01. 2002 00.00
Med vajo v kabini ameriške vesoljske ladje Apollo 1 na vrhu nosilne rakete saturn 1B so pred 35 leti zgoreli trije ameriški astronavti; poveljnik posadke Virgil I. (Ivan) Grissom, Edward H. White II in Roger B. Chaffee.
V vesolje gre drugi turist
21. 01. 2002 00.00
Znani južnoafriški internetni poslovnež Mark Shuttleworth bo postal drugi turist v vesolju. Shuttleworth je v soboto izrazil prepričanje, da mu bodo milijoni ameriških dolarjev, ki jih plačal bo ruski vesoljski agenciji, pomagali doživeti neprecenljivo izkušnjo.
Prvo utirjenje satelita letos
16. 01. 2002 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 1.30 po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo titan 4B.
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Huda prometna nesreča v Južni Afriki
31. 12. 2001 00.00
V prometni nesreči na vzhodu Južnoafriške republike je v noči na ponedeljek umrlo 47 članov neke družine, več pa je bilo ranjenih.
Endeavour znova na Zemlji
17. 12. 2001 00.00
Ameriško vesoljsko plovilo Endeavour se je pod strogimi varnostnimi ukrepi in v oblačnem vremenu vrnilo na Zemljo, potem ko se je v soboto ločilo od Mednarodne vesoljske postaje (ISS).
Endeavour na poti domov
16. 12. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je včeraj ob 18.28 po srednjeevropskem času ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) s katero je bil združen skoraj osem dni.
Endeavour se je združil z MVP
08. 12. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je sinoči ob 21.03 po srednjeevropskem času združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ob 23.43 po srednjeevropskem času pa so odprli loputo postaje in posadki obeh vesoljskih plovil sta se srečali.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
Skrivnostni satelit NRO
11. 10. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 4.32 izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2AS (AC 162).
NASA pripravlja raketoplane
25. 09. 2001 00.00
Kljub temu, da se ZDA pripravljajo na vojno, se bodo priprave na izstrelitev prihodnjega vesoljskega raketoplana nadaljevale.
Napad viden iz vesolja
11. 09. 2001 00.00
Dva ruska in en ameriški vesoljec, ki na Mednarodni vesoljski postaji bivajo mesec dni so, sporočili, da so videli dvigajoče se oblake dima in prahu iz uničenih nebotičnikov svetovnega trgovinskega centra.
Discovery le pristal
23. 08. 2001 00.00
Po zapletih s slabim vremenom je vesoljsko plovilo Discovery včeraj le pristalo, pred tem pa še enkrat obkrožilo Zemljo.
Atlantis se je združil z MVP
14. 07. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili v četrtek, se je davi ob 5.08 po srednjeevropskem času, 368 kilometrov nad severovzhodno obalo Južne Amerike združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Lopute med vesoljskima ploviloma so odprli ob sedmi uri po srednjeevropskem času. Petčlanska posadka Atlantisa in tričlanska posadka MVP sta se srečali v ameriškem znanstvenem modulu Destiny. Raketoplan ima v tovornem odseku 164 milijonov dolarjev vreden modul za izstope v vesolje Quest (Iskanje), imenovan tudi Joint Airlock (skupna zračna zapora), ki ga bodo v nedeljo združili s postajo.
Teroristi grozijo Atlantisu
11. 07. 2001 00.00
Izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis s petimi astronavti, napovedano za četrtek ob 11. uri po srednjeevropskem času, lahko zaradi nenavadnega razloga preložijo. Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da začasno ne bo uporabljala nadomestnega letališča v Maroku.
Na kozmodromu odkrili ilegalce
09. 07. 2001 00.00
Ameriška obalna varnostna služba je v petek dopoldne po lokalnem času na ozemlju vesoljskih izstrelišč na Cape Canaveralu na Floridi odkrila 15 nelegalnih priseljencev, 14 od njih je bilo Kitajcev - šest moških in osem žensk - , eden pa je bil Jamajčan. Ilegalci so se znašli na obali v bližini izstrelitvenega kompleksa 40, na katerem nameravajo 27. julija s težko nosilno raketo vrste titan 4B izstreliti strogo tajen ameriški vojaški satelit. Kraj dogodka je blizu meje med Kennedyjevim vesoljskim centrom (KSC) in vojaškim letalskim oporiščem Cape Canaveral (CCAS), kjer je vojaški kozmodrom. Do pripetljaja je prišlo južno od izstrelitvenih ramp 39B in 39A, na katerih sta prav zdaj izjemoma že kak teden kar dva ameriška vesoljska raketoplana, Atlantis - odštevanje za njegovo četrtkovo izstrelitev se je začelo danes -, in Discovery, ki bo poletel prihodnji mesec.
Atlantis nameravajo izstreliti 12. julija
29. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da namerava vesoljski raketoplan Atlantis izstreliti 12. julija. Atlantisova odprava, ki ima uradno oznako STS-104, se bo tako začela z enomesečno zamudo.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Zarjavele cevi preprečile izstrelitev
17. 05. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so nameravali v četrtek ob 19.07 po srednjeevropskem času z nosilno raketo delta 2 za ameriško obveščevalno službo NRO (National Reconnaissance Office) izstreliti poskusni telekomunikacijski satelit Geolite (Geosynchronous Lightweight Technology Experiment). Proizvajalec rakete, družba Boeing se je odločila izstrelitev zaradi tehničnih razlogov preložiti za 24 ur.