Claude
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Chirac v Rusiji
01. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je prispel v Sankt Peterburg, prvo postajo tridnevnega obiska v Rusiji, med katerim bo obiskal še Moskvo in vesoljski center v Samari. Na letališču v Sankt Peterburgu je predsednika Chiraca in njegovo soprogo Bernadette sprejel podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. To je prvi obisk francoskega voditelja v Rusiji po prihodu ruskega predsednika Vladimirja Putina na oblast januarja lani. Spremljajo ga ministri za zunanje zadeve, promet, raziskave in industrijo, pa tudi številčna delegacija direktorjev francoskih podjetij.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Evropa celovita le s Slovenijo
30. 05. 2001 00.00
Slovenskega premiera Janeza Drnovška je včeraj, ob koncu uradnega obiska v Luksemburgu, sprejel veliki vojvoda Henri, ki je sprejel Drnovškovo povabilo, da morda še letos obišče Slovenijo. Uradni obisk slovenskega premiera v Luksemburgu je bil v znamenju zelo prijateljskih odnosov z gostiteljem, predsednikom luksemburške vlade Jean-Claudom Junckerjem, ki se je kolegu Drnovšku dopoldne pridružil na sprehodu po starem jedru Luxembourga. Juncker je poudaril, da bo Evropa celovita le, če bo Slovenija članica tako Evropske unije kot zveze NATO. Juncker je napovedal, da se bo z Drnovškom vnovič srečal, še preden bo Slovenija postala članica Unije. Drnovšek je ponovil, da je za Slovenijo luksemburška izkušnja v evroatlantskih povezavah zelo zanimiva in koristna.
Chirac ne bo pričal
28. 03. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac ne bo nastopil kot priča v preiskavi glede najnovejše afere o nezakonitem financiranju svoje stranke , saj ustava ne dovoljuje, da bi bil predsednik države vključen v sodni postopek. Urad predsednika države je sicer potrdil, da je preiskovalni sodnik predsednika povabil kot pričo.
Delanoe postal župan Pariza
25. 03. 2001 00.00
Socialist Bertrand Delanoe je bil tudi uradno izvoljen za novega župana Pariza. V 163- članskem svetu je Delanoe prejel 92 glasov, njegov protikandidat, odhajajoči župan Jean Tiberi, pa 12 glasov.
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Dokumentarec o Bunuelu
15. 03. 2001 00.00
V Slovenski kinoteki bodo v okviru rednega programa Dan za dokumentarec drevi ob 20. uri zavrteli najprej film Kar zadeva Bunuela, ki sta ga zrežirala Jose Luis Lopez-Linares in Javier Rioyo, nato pa ob 22. uri delo Zemlja brez kruha, ki ga je po svojem scenariju zrežiral sam mojster Luis Bunuel, ter propagandni dokumentarni film o državljanski vojni v Španiji pod naslovom Španija '36.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Podelili nagrado Marguerite Duras
26. 02. 2001 00.00
V Franciji so v nedeljo prvič podelili nagrado za kulturo Marguerite Duras v vrednosti 100.000 francoskih frankov. Za delo Autres arpetns (La Table ronde) je nagrado prejel Francoz Jean-Claude Pirotte, sicer nekoč odvetnik, ki so ga obtožili, da je leta 1975 enemu izmed svojih klientov pomagal pri begu. Nagrado so poimenovali po znani francoski avtorici Marguerite Duras, podelili pa so jo v mestu Duras, prav tako poimenovanem po tej znani Francozinji. Svojevrstno nagrade je po mnenju organizatorjev v tem, da bodo z Durasovo nagrado izmenično odlikovali avtorje knjig, gledaliških del ali filmov.
Zbrana dela Christa v Berlinu
11. 02. 2001 00.00
Moderni umetnik Christo, ki je v preteklosti "zavil" že več znanih stavb po svetu, bo skupaj z ženo Jeanne Claude v Berlinu postavil svojo najobsežnejšo razstavo doslej. Razstavo bodo odprli 8. septembra letos, obsegala pa bo predvsem dela iz zgodnejšega obdobja umetnika, od leta 1958 do 1969. Dela bodo prispevali muzeji in zasebni zbiratelji z vsega sveta. Christo je povedal, da bo tako obsežno razstavo mogoče videti le v Berlinu.
Christo in Jeanne-Claude v Berlinu
20. 12. 2000 00.00
Berlin bo prihodnje leto gostil največjo razstavo umetniškega para Christa in Jeanne-Claude. Z razstavo se bodo Nemci zahvalili za umetniški projekt prekritja nemškega parlamenta, reichstaga, v Berlinu pred petimi leti. Edinstvenemu dogodku je bilo leta 1995 priča pet milijonov ljudi. Na razstavi z naslovom "Christo in Jeanne-Claude. Zgodnja dela" bodo umetniška dela prispevali muzeji in zasebni zbiralci iz vsega sveta. Razstava, na kateri bo na ogled kakih 400 del, bo odprta od 8. septembra do 4. novembra 2001. Zgodnja dela Christa in Jeanne-Claude, ki živita v ZDA, bodo sploh prvič na ogled na enem mestu, je dejal Christov dolgoletni prijatelj in fotograf Wolfgang Volz. Umetnika sta v svojih zgodnjih delih med drugim prekrila pisalne stroje naftne sode.
Luksemburg se je pripravljen odpovedati komisarju
05. 12. 2000 00.00
Luksemburg se je pripravljen odpovedati svojemu stalnemu članu v Evropski komisiji, če bi v komisiji po razširitvi Evropske unije uvedli načelo rotiranja, je danes za francoski radio dejal luksemburški premier Jean-Claude Juncker.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Van Damme pritegnil pozornost v Jeruzalemu
27. 09. 2000 00.00
Belgijski igralec Jean-Claude Van Damme je v Jeruzalemu pritegnil veliko pozornosti, saj so ga za potrebe snemanja filma Ordre (Red) preoblekli v ortodoksnega Juda. Po jeruzalemskih ulicah se je tako sprehajal oblečen v tradicionalno črno obleko, nadeli so mu brado in značilne kodre, nosil pa je tudi klobuk.
Zlati lev za najboljši film podeljen
10. 09. 2000 00.00
Ob koncu 57. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah je mednarodna žirija pod predsedstvom ameriškega režiserja češkega rodu Miloša Formana zlatega leva za najboljši film dodelila filmu
Poročilo modrecev Chiracu
08. 09. 2000 00.00
Trije modreci Evropske unije predlagajo odpravo sankcij 14 članic EU proti Avstriji. V poročilu naj bi pisalo, da je "diplomatska osamitev Avstrije kontraproduktivna, zato je potrebno sankcije odpraviti. Kazenski ukrepi so v Avstriji sprožili celo nacionalistične občutke, predvsem zato, ker so jih avstrijski državljani v nekaterih primerih napačno razumeli kot sankcije proti njim". Francoske oblasti so sporočile, da se prizadevajo za posvetovanje s trinajstimi partnericami EU, s katerimi bi skupaj preučili zaključke poročila treh modrecev v zvezi s sankcijami proti Avstriji. Britanska vlada je poročilo treh modrecev Evropske unije o notranjepolitičnih razmerah v Avstriji preučila, vendar želi o možnih ukrepih razpravljati še z drugimi članicami na ravni EU, je povedala tiskovna predstavnica britanskega zunanjega ministrstva. Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je ob robu neformalnega srečanja finančnih ministrov EU v Versaillesu poudaril, da večina predsednikov držav in vlad 14 držav članic EU, ki so februarja letos proti Avstriji uvedle sankcije, meni, da bi jih morali čim prej odpraviti.
Vsa letala concorde prizemljena
16. 08. 2000 00.00
Pristojne britanske in francoske civilne oblasti so danes odvzele dovoljenje za polete nadzvočnih letal concorde in sporočile, da je bil vzrok julijske letalske nesreče concorda, ki je terjala 113 življenj, počena guma.
Umrl pisatelj Louis Nucera
10. 08. 2000 00.00
Francoski pisatelj Louis Nucera, dobitnik nagrade Francoske akademije, je v torek izgubil življenje v prometni nesreči. Tamkajšnja policija je sporočila, da je 72-letnega Nucero, ki je kolesaril na majhni cesti v vasi Carosse v bližini Nice, povozil voznik avtomobila, ki je prehiteval neko drugo vozilo, pri tem pa je spregledal kolesarja.
Umrl francoski režiser Claude Sautet
24. 07. 2000 20.02
V 76-letu starosti je v soboto zaradi raka na jetrih umrl francoski filmski režiser Claude Sautet. Režiser, ki se je rodil 23. februarja 1924 v pariškem predmestju Montrouge, je v 45-letni karieri posnel več kot 30 filmov, s katerimi je zaslovel predvsem kot odličen poznavalec navad francoskega meščanskega razreda.
Se bo statut sodišča spremenil?
21. 06. 2000 11.11
Predsednik haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) Claude Jorda je v torek poročal Varnostnemu svetu ZN v New Yorku in ga zaprosil za nekaj sprememb v statutu, ki bi omogočile večjo učinkovitost sodišča. Odprta seja VS je minila v znamenju ruskega in kitajskega napada na Jordo in delo sodišča, medtem ko so ju zahodni veleposlaniki odločno branili. Jorda je na novinarski konferenci kasneje omenil še jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča in dejal, da je zločinec, proti kateremu je bila vložena obtožnica, in da je njegovo mesto v Haagu.
Washington v znamenju Moneta
06. 06. 2000 13.26
V washingtonski narodni galeriji umetnosti je od minulega konca tedna na ogled razstava Impresionisti iz Argenteuila, ki je posvečena obdobju, ko je Claude Monet skupaj s prijatelji Sisleyjem, Renoirjem in Manetom živel in ustvarjal v tem mestecu v bližini Pariza. Razstavljenih je 53 slik, od tega jih je polovica Monetovih. Njegova dela so redko razstavljena, saj je kar 40 odstotkov Monetovih umetnin v lasti zasebnikov v Evropi in na Japonskem.
Claude Closky v Mali galeriji
21. 04. 2000 15.45
V Mali galeriji na Slovenski cesti v Ljubljani se bo med 21. aprilom in 21. majem predstavil francoski avtor Claude Closky. Closkyjeva dela je izbral gostujoči kustos Ami Barak in jim dal skupni naslov Ski. Barak je direktor ustanove FRAC (Fonds regional d'art contemporain) Languedoc - Roussillon s sedežem v Montpellieru, ki je pod njegovim vodstvom postal eno najzanimivejših razstavišč sodobne umetnosti v Franciji. Pred tem je deloval kot umetnostni kritik in kustos razstav.
Predstavitev del Clauda Closkega
20. 04. 2000 08.42
Ob otvoritvi razstave SKI, Clauda Closkega v Mali galeriji, bo danes ob 17. uri avtorjeva predstavitev zadnjega desetletja njegovega dela v ICMG.
Anelka ne bo srečal Slovencev
21. 03. 2000 08.26
Francoski nogometni zvezdnik Nicolas Anelka ne bo nastopil na prijateljskem srečanju proti Sloveniji, ki bo 26. aprila v Parizu. Pri Francoski nogometni zvezi so dejali, da bodo upoštevali kazen Real Madrida, ki je svojemu 21-letnemu napadalcu zaradi neudeležbe na treningih izrekel 45 dni suspenza.
Nagrada britanskemu baritonistu
15. 03. 2000 10.47
Na 11. mednarodnem tekmovanju interpretacije francoske melodije v Parizu se je najbolje odrezal britanski baritonist Christopher Goldsack, ki je dobil kar dve nagradi. Z japonsko sopranistko Naoko Sunahata si je delil nagrado Claude Debussy v vrednosti 10.000 frankov (1520 evrov), prislužil pa si je še nagrado Maurice Ravel, prav tako v višini 10.000 frankov. Tekmovanja se je udeležilo kar 60 kandidatov iz 14 evropskih, azijskih in ameriških držav. Nagrado Francis Poulenc je dobil francoski baritonist Carl Ghazarossian, nagrado Henri Duparc pa sta si razdelila francoski baritonist Philippe Barret in sopranistka Chantal Mathias, prav tako iz Francije.
Killy odstopil s položaja generalnega direktorja Toura
10. 03. 2000 14.34
Nekdanji trikratni smučarski olimpijski prvak Jean-Claude Killy je odstopil s položaja generalnega direktorja dirke po Franciji. 56-letni športni funkcionar je napovedal tudi umik iz organizacijskega odbora relija Pariz - Dakar.
Claude Chabrol bo snemal v Bowievi vili
04. 03. 2000 09.32
Devetinšestedesetletni francoski režiser Claude Chabrol bo prizore za svoj novi film posnel v vili glasbenika Davida Bowieja v Lausanni, ki ima pogled na ženevsko jezero. Snemanje filma z naslovom Merci pour le chocolat (Hvala za čokolado) se bo začelo 6. marca v Švici, so pred dnevi sporočili producenti. Chabrolova najljubša igralka Isabelle Hupert bo v filmu igrala vlogo generalne direktorica podjetja za izdelavo čokolade, igralec Jacques Dutronc pa bo zaigral slavnega pianista. Chabrol je navdih za film dobil v romanu Charolotte Armstrong.
Michel Piccoli drevi v Operi
26. 02. 2000 13.00
Ob obisku filmskega igralca Michela Piccolija v Ljubljani je Slovenska kinoteka včeraj pripravila dodatni filmski večer s projekcijo filma Atlantic City, ki mu je sledil pogovor z velikim gledališkim in filmskim igralcem, nagrajencem Filmske akademije (leta 1967) in cannskega festivala (leta 1980) ter od 70. let dalje tudi neodvisnim producentom.