Columbia
Pred 40-imi leti je poletel John Glenn
19. 02. 2002 00.00
Ameriški astronavt John Herschel Glenn (80) je pred štirimi desetletji kot prvi Američan poletel v orbito okoli Zemlje.
Celine Dion napoveduje nov album
30. 01. 2002 00.00
Štiri leta po svojem zadnjem albumu je znana kanadska pevka Celine Dion napovedala izid novega cedeja z naslovom A New Day Has Come, ki naj v glasbene prodajalne prišel 25. marca.
Boljši časi za evro
26. 01. 2001 00.00
Po mnenju ekonomistov in bankirjev, ki se udeležujejo Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, se skupni evropski valuti evru obetajo boljši časi.
Seznam univerz za tuje študente
08. 07. 2001 00.00
Ameriški program za sprejem na univerze (AUAP) je danes objavil letni seznam ameriških univerz, ki bodo v študijskem letu 2001/2002 sprejemale študente iz tujine na dodiplomski ravni. Na letošnjem seznamu je 27 univerz, med najbolj znanimi in priljubljenimi pa so tudi Harvard, Columbia, Stanford in Yale. AUAP je sicer najpomembnejša ameriška organizacija, ki pomaga tujim študentom pri izbiri in iskanju študija v ZDA.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Letošnja Nobelova nagrada za medicino Švedu in dvema Američanoma
09. 10. 2000 00.00
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino bodo prejeli trije raziskovalci, Šved Arvid Carlsson ter Američana Eric Kandel in Paul Greengard, in sicer za njihova revolucionarna odkritja na področju prenosa signalov med živčnimi celicami. Njihovo delo je pomembno predvsem za razumevanje Parkinsonove bolezni in za odkritje terapije, ki učinkovito pomaga pri zdravljenju te bolezni, je sporočil švedski kraljevi institut v Stockholmu. Odkritja Carlssona, Greengarda in Kandela, ki si bodo razdelili devet milijonov kron vredno nagrado, so poleg tega pomagala tudi na področju zdravljenja depresij, in sicer predvsem pri razvoju vrste antidepresivnih sredstev. Arvid Carlsson (77) se je rodil v švedskem mestu Uppsala in vodi oddelek za farmakologijo na univerzi v Goeteborgu, Paul Greengard (74) se je rodil v New Yorku, kjer danes vodi molekularni in celularni laboratorij na univerzi Rockefeller, Eric Kandel (70) pa se je rodil na Dunaju, dela pa v nevrobiološkem centru univerze Columbia v New Yorku. Uradna podelitev nagrad bo kot vsako leto 10. decembra, na dan smrti Alfreda Nobela. Nagrade bo v Stockholmu podelil švedski kralj Carl XVI Gustav.
Pred otroki preizkušali grozljive prizore
01. 10. 2000 00.00
Vodilni hollywoodski filmski studiji so grozljive in nasilne filmske prizore več let preizkušali pred otroki, da bi tako določili starostno mejo gledalcev, ki si smejo ogledati določene filme, je nedavno pisal časnik New York Times. Podjetje Columbia Tristar je tako film Vem, kaj ste storili lansko poletje, v katerem morilec razpara svoje žrtve, predvajalo pred 50 otroci, starimi med 9 in 11 let.
Umrl ameriški pesnik Robert Lax
28. 09. 2000 00.00
V starosti 84 let je umrl ameriški pesnik Robert Lax, je v Münchnu sporočila založba Pendo. Lax, ki je zaslovel z liriko in kratko prozo, in je nazadnje živel v Grčiji, je slovo od življenja dočakal v ameriškem mestecu Olean v zvezni državi New York. Lax se je rodil 30. novembra 1915 v družini judovskih priseljencev iz Avstrije. Študiral je na univerzi Columbia, nato pa postal filmski kritik. Med drugim je delal tudi v Hollywoodu, bil pa je tudi urednik časnikov The New Yorker in Time Magazine. Leta 1963 se je preselil v Grčijo, kjer je živel odmaknjeno od sveta. Laxove pesmi so na meji med slikarstvom in glasbo, pogosto so ga primerjali z leta 1992 umrlim ameriškim skladateljem Johnom Cageom, je izjavil direktor Pendo založbe Ernst Piper.
Princeton je najboljša ameriška univerza
02. 09. 2000 00.00
Po letu dni se ameriška univerza Princeton vrača na prvo mesto na lestvici najboljših vseučilišč v ZDA. Lanskoletni zmagovalec, California Institute of Technology, pa je letos padel na četrto mesto. Lestvico najboljših ameriških visokošolskih ustanov je že štirinajstič zapored objavil časnik U.S. News & World Report.
Prva glavna vloga Famke Janssen
22. 08. 2000 00.00
Nizozemska igralka in nekdanja manekenka Famke Janssen ni samo lepa, ampak tudi pametna in razgledana. Janssenova, ki je igrala tudi v filmu X-Men in v filmu o Jamesu Bondu Goldeneye, tekoče govori štiri jezike. Igralka je v Amsterdamu študirala ekonomijo, na ameriški univerzi Columbia pa književnost. 36-letna lepotica je sicer na filmskem platnu igrala zlasti privlačne in prestrašene ženske, kar po njenih besedah ni dobro za njeno duševnost in kariero. Zanjo ni izziv, če igraš zgolj vloge lepih deklet in pomočnic, zato je kariera lahko zelo kratka, saj je z igralko konec v trenutku, ko začne lepota izginjati. "Vse, kar moraš narediti na filmu, je, da si lep in da tam stojiš, zaradi tega pa nisem prišla k filmu," pravi Janssenova, ki je svojo prvo glavno vlogo odigrala v prihajajočem filmu Love and Sex (Ljubezen in seks).
Sneli zastavo konfederacije
02. 07. 2000 11.22
V ameriški zvezni državi Južna Karolina so s strehe državnega kongresa sneli zastavo konfederacije iz časa državljanske vojne, vendar se s tem protesti in prepiri niso končali.
Zastavo bodo odstranili
13. 04. 2000 10.44
Senatorji v ameriški zvezni državi Južni Karolini so sprejeli sklep o odstranitvi južnjaške zastave nekdanje konfederacije iz časa državljanske vojne s strehe državnega kongresa. Zastavo so leta 1960 izobesili po odločitvi bele večine v državnem kongresu, ki je s tem izrazila kljubovanje gibanju za enakopravnost temnopoltih Američanov.
Sporna zastava
07. 04. 2000 11.32
V prestolnici Južne Karoline, Columbiji, se je sinoči s protestnim shodom končal pet dni trajajoči pohod iz 200 kilometrov oddaljenega Charlestona, katerega udeleženci zahtevajo odstranitev zastave nekdanje južnjaške konfederacije s strehe državnega parlamenta.
Minister Marinček sklenil obisk v ZDA
30. 03. 2000 08.56
Slovenski minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček je danes v New Yorku sklenil delovni obisk v ZDA, ki ga je začel v ponedeljek v zvezni državi Minnesoti. Minister Marinček je skupaj z delegacijo v sredo obiskal sedež OZN in pomočnika generalnega sekretarja za politične zadeve Danila Türka, zvečer pa se je na sedežu LBS banke srečal še s predstavniki slovensko-ameriške poslovne skupnosti in nekaterimi predstavniki v New Yorku živečih Slovencev. Ob koncu obiska v ZDA se je Marinček sestal še s profesorjem Radom Lenčkom, dopisnim članom SAZU, ki na Univerzi Columbia predava o slovenskem jeziku.
Gary Bauer podprl McCaina
17. 02. 2000 07.52
Predsedniški kandidat republikanske stranke Gary Bauer, ki je odstopil iz tekme za nominacijo po slabem rezultatu na primarnih volitvah v New Hampshireu, je na zborovanju pred Univerzo Furman v Južni Karolini izrekel podporo senatorju Johnu McCainu. Gary Bauer velja za konservativca in njegova podpora McCainu je razvodenela trditve s strani kampanje guvernerja Teksasa Georga Busha, da je senator iz Arizone v resnici skriti liberalec s politiko podobno tisti predsednika ZDA Billa Clintona.
Soočenje republikanskih kandidatov
16. 02. 2000 12.35
Predsedniški kandidati republikanske stranke guverner Teksasa George Bush ml., senator John McCain iz Arizone ter radijski voditelj in nekdanji veleposlanik ZDA v enem od odborov ZN Alan Keyes so se sinoči pomerili v eni najostrejših televizijskih debat pred primarnimi volitvami v Južni Karolini 19. februarja. Vsi trije kandidati so med debato izrekali svojo zvestobo konservativnim načelom, poleg tega pa so si bili edini le še v zavračanju politike in izkrivljanja resnice predsednika Billa Clintona. George Bush ml.in John McCain sta po javnomnenjskih anketah v tesnem dvoboju za zmago v Južni Karolini, ki bo imela precejšen vpliv na nadaljevanje kampanje, čeprav verjetno še ne odločilnega.
Nadaljevanje risanke Stuart Little
09. 02. 2000 15.14
Ameriški filmski studio Columbia se je odločil za nadaljevanje risanke Stuart Little, ki je bila v minulih mesecih velika uspešnica v severnoameriških kinih, in v kateri sta glavnima junakoma glasova posodila igralca Geena Davis in Johnathan Lipnicki, je poročala revija Hollywood Reporter. Po poročanju revije naj bi se snemanje nadaljevanja risanke o dogodivščinah miška, ki je od premiere decembra lani zaslužila več kot 129 milijonov dolarjev, začelo že letos poleti. Njen proračun pa naj bi znašal več kot sto milijonov dolarjev.
Sin Woodyja Allena že obiskuje college
12. 12. 1999 10.37
Ameriškega filmskega igralca Woodyja Allena je zelo presenetila novica o tem, da je njegov 11-letni sin Seamus Farrow že na collegu. Allen svojega biološkega sina, ki ga ima s svojo nekdanjo spremljevalko Mio Farrow, ni videl že štiri leta. Woody in Mia sta posvojila dva otroka, za vse tri otroke pa skrbi Mia, ki ima še enajst posvojenih otrok. Seamus namreč noče o očetu nič slišati, še manj pa ga videti. Allen se je leta 1997 poročil s Seamusovo sestro 28-letno Soon-Yi, s katero imata 5-mesečnega otroka. Mia Farrow je Allena obtožila nadlegovanja njene posvojenke Soon-Yi. Allen je vse obtožbe zavrnil. Sodišče je skrb za vse posvojene otroke podelilo Farrowi, Allenu pa so dovoljeni samo nadzorovani obiski. Seamus, ki z materjo živi v ameriški zvezni državi Connecticut, je najmlajši študent Simon's Rock College v zvezni državi Massachusetts, prijavil pa se je na Columbia University.
Mundellu Nobelova nagrado za ekonomijo
13. 10. 1999 17.57
Nobelovo nagrado za ekonomijo je letos dobil v Kanadi rojen ameriški ekonomist Robert A. Mundell.
San Francisco najboljše mesto za kvalitetno življenje
08. 10. 1999 07.33
Po raziskavi ameriške revije Money velja San Francisco za velemesto, v katerem je mogoče v ZDA najbolj kvalitetno živeti. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Austin (Teksas) in New York. Med majhnimi ameriškimi mesti se je najbolje odrezal Rochester (Minnesota), sledita pa mu Columbia (Missouri) in Boulder (Kolorado). Kriteriji, ki so jih upoštevali pri ocenjevanju, so bili med drugim gospodarska moč, zdravstvo in varnost ter ponudba na področju izobrazbe, kulture in prostega časa.
Vsi raketoplani priklenjeni na Zemljo
05. 09. 1999 20.29
Celotna flota ameriških vesoljskih raketoplanov Columbia, Discovery, Atlantis in Endeavour bo zaradi presenetljivega števila poškodb, ki so jih našli na kablih v njihovih električnih sistemih in bi lahko ogrozile varnost poletov, najkasneje do srede oktobra priklenjena na Zemljo.
Columbia uspešno pristala
28. 07. 1999 08.57
Po štirih dneh, 22 urah, 49 minutah in 35 sekundah poleta je davi ob 5.20 in 35 sekund po srednjeevropskem času - na Floridi je manjkalo še dobrih 39 minut do polnoči - v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) uspešno pristal ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko. Prvič je v poveljniškem sedežu raketoplana sedela ženska, 42-letna polkovnica ameriških vojaških letalskih sil, astronavtka Eileen Collins, ki je vodila pristajanje vesoljskega plovila za večkratno uporabo.
Izstrelitev delte 2 preložili za en dan
24. 07. 1999 20.55
V letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so danes prvotno nameravali izstreliti ameriško dvostopenjsko nosilno raketo delta 2 s štirimi sateliti vrste globalstar. Izstrelitev so zaradi dodatnega dne za izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia, njegov polet so morali preložili dvakrat, preložili na jutri.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
Izstrelili raketoplan Columbia
23. 07. 1999 09.10
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so davi ob 6.31 po srednjeevropskem času v tretjem poskusu v zadnjih štirih dneh le izstrelili najstarejši ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko, ki ji prvikrat poveljuje ženska, astronavtka Eileen Collins.
Izstrelitev Columbie ponovno preložili
22. 07. 1999 09.23
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so nameravali davi ob 6.28 po srednjeevropskem času drugič v zadnjih dveh dneh izstreliti ameriški vesoljski raketoplan Columbia, ki mu prvič poveljuje astronavtka in ki naj bi utiril rentgenski teleskop Chandra.
Pred 30 leti je na Luni pristal Apollo 11
20. 07. 1999 20.46
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so davi skušali izstreliti vesoljski raketoplan Columbia, vendar izstrelitev ni uspela. Zaradi previsokega nivoja vodika v pogonu so jo odpovedali le šest sekund pred načrtovanim startom. Petčlanska ameriško - francoska posadka ni bila v nevarnosti, ladji pa bi prvič v zgodovini poveljevala ženska. Izstrelitev Columbie je bila sicer načrtovana v počastitev 30-letnice pristanka Apolla 11 na Luni.
Pred 30 leti je proti Luni poletel Apollo 11
16. 07. 1999 15.45
Danes mineva 30 let od izstrelitve supertežke nosilne rakete saturn 5 z vesoljsko ladjo Apollo 11, ki je ponesla proti Luni posadko treh ameriških astronavtov. Dva od njih, Neil Armstrong in Edwin Aldrin sta 20. julija pristala na Luni, 21. julija pa naredila po njej prve korake.
Američani imajo seks rajši od dobre službe
03. 05. 1999 08.36
Američani menijo, da so družina, denar in vera bolj pomembni od spolnega zadovoljstva, vendar pa seks uvrščajo pred srečo na delovnem mestu, kažejo izsledki raziskave o spolnem zdravju, ki so jo opravili med 500 odraslimi Američani. Kar 82 odstotkov vprašanih je menilo, da je zadovoljno spolno življenje pomembno oziroma zelo pomembno. Ljubezen do družine je kot pomembno oziroma zelo pomembno ocenilo 99 odstotkov anketirancev, le za odstotek pa zaostaja potreba po finančni varnosti. Na tretjem mestu sta se znašli vera in duhovno življenje s 86 odstotki podpore. Na zadnje mesto so anketiranci uvrstili zadovoljstvo na delovnem mestu (79 odstotkov). Kot je dejala direktorica Partnerstva za zdravje žensk na univerzi Columbia v New Yorku dr. Marianne J. Legato, izidi raziskave kažejo, da velika večina odraslih Američanov spolnosti in medčloveškim odnosom pripisuje velik pomen. Raziskavo so opravili po naročilu simpozija o spolu in človeški seksualnosti, ki sta ga pripravila univerza Columbia in Urad za raziskavo zdravja žensk pri Nacionalnem zdravstvenem inštitutu.