Con

Posojila občinam z razvojnimi problemi

26. 08. 2001 00.00

Občine s posebnimi razvojnimi problemi lahko od Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja dobijo ugodna posojila.

Novela Brine Svit za Le Monde

06. 07. 2001 00.00

Ugledni francoski dnevnik Le Monde je desetim francoskim pisateljem naročil 25 strani dolgo novelo. Novele bodo to poletje objavljene kot posebna priloga sobotnih izdaj časnika. Med avtorji, kot so Patrick Modiano, Philippe Sollers, Catherine Cusset, Emmanuelle Berneheim, Dominque Noguez, je tudi pisateljica slovenskega rodu Brina Švigelj Merat, ki objavlja pod imenom Brina Svit. Novelo je napisala v francoščini in nosi naslov Poletje, v katerem je imela Marina telo (v originalu L'ete ou Marine avait un corps). Novela bo v 550.000 izvodih izšla 13. julija z intervjujem pisateljice na zadnji strani časopisa, je povedala avtorica romanov Con brio in Smrt slovenske primadone, ki sta izšla pri slovenskih založbah, v prevodih pa pri nekaj tujih založbah.

Zadnji koncert cikla GM oder

18. 04. 2001 00.00

V Kazinski dvorani v Mariboru bo nocoj ob 19.30 mogoče prisluhiti sklepnemu koncertu letošnje šeste - zadnje serije koncertnega cikla GM oder, ki ga je Zveza glasbene mladine Slovenije organizirala že deseto leto zapored. Trio con brio v zasedbi Mance Globokar (oboa), Gašperja Trohe (klarinet) in Boštjana Žekarja (fagot) bo izvedel Mozartov Divertimento št.4 KV 229, Ramovšev Pihalni trio, Pet skladb za trio Jacquesa Iberta, Merkujeve Invenzione per trio d'ance in Suito za pihalni trio Alexandra Tansmana.

Trio con brio v ciklu GM oder

05. 04. 2001 00.00

V zadnji seriji jubilejne desete sezone koncertnega cikla GM oder, ki ga prireja Zveza Glasbene mladine Slovenije, je nastopil pihalni Trio con brio v zasedbi Mance Globokar (oboa), Gašperja Trohe (klarinet) in Boštjana Žekarja (fagot). Interpretirali so Mozartov Divertimento št. 4 KV 229, Ramovšev Pihalni trio, Pet skladb za trio Jacquesa Iberta, Merkujeve Invenzione per trio d'ance in Suito za pihalni trio Alexandra Tansmana.

Podelili nagrade Goya

04. 02. 2001 00.00

V Madridu so sinoči podelili španske filmske nagrade Goya. Veliki zmagovalec 15. podelitve je bil prav gotovo film El Bola režiserja Achera Manasa, ki je prejel štiri nagrade, med njimi tudi za najboljši španski film . Nagrado za najboljšo režijo so kritiki in novinarji podelili režiserju Joseju Luisu Borauju za filma Leo. Špansko filmsko nagrado za najboljši evropski film je dobila Plesalka v temi danskega režiserja Larsa von Triera.

Madžarski lutkarji v Ljubljani

24. 11. 2000 00.00

V KUD France Prešeren nadaljujejo s ciklusom lutkovnih predstav za odrasle pod skupnim imenom Gašper teater. Jutri ob 20. in 21. uri se bo v okviru omenjenega ciklusa z dvema miniaturnima lutkovnima predstavama za odrasle Stop in Con anima predstavilo eno najbolj znanih in uspešnih madžarskih lutkovnih gledališč Mikropodium.

Na tekmi v Riu le Tahirović

08. 11. 2000 00.00

Oseminštirideset dni po olimpijskih igrah v Sydneyju se bo ta konec tedna v brazilskem Rio de Janeiru začel svetovni pokal v plavanju. Na prvi tekmi bo Slovenijo zastopal le en plavalec, tekmovalec Ljubljane Emil Tahirović v prsnem slogu.

Boris Charmatz v Ljubljani

13. 09. 2000 00.00

Cankarjev dom bo v petek začel novo sezono s predstavitvijo mladega in obetavnega francoskega koreografa Borisa Charmatza. Boris Charmatz se bo najprej predstavil s koreografijo A bras le corps, ki jo bo izvajal z Dimitrijem Chamblasom, ki je soavtor koreografije. Predstava A bras le corps je bila prvič izvedena januarja 1993 v La Villa Gillet v Lyonu. Je plesna stvaritev, nabita s fizično in intelektualno energijo ter obilico humorja. Mladi umetnik je razvil svojstveni slog, za katerega so značilne moč, čutnost in provokacija. Po nastopu obeh umetnikov so v Cankarjevem domu pripravili tudi pogovor z nastopajočima, ki se bo odvijal v klubu Lili Novy.

Odprli nov Mercatorjev hipermarket

18. 08. 2000 00.00

V Brežicah, kjer v zadnjih letih zaradi hrvaških kupcev cveti trgovina, je zrasel sedmi Mercatorjev hipermarket v Sloveniji. Poleg Mercatorja, ki zavzema dobro četrtino prodajne površine nakupovalnega centra, je v njem še 40 prodajaln z različnimi izdelki. Tako je Mercator že korak bliže tržno izzivalnemu milijonskemu mestu Zagrebu. Prvi mož Mercatorja, ki napoveduje, da bodo čez tri leta že med 50 največjimi trgovci na svetu, ne skriva teka po mamljivem hrvaškem trgu. Zato bo Mercator že prihodnje leto v Zagrebu odprl dva velika centra. Brežiški hipermarket je tako namenjen predvsem kupcem iz Posavja. Odprtje velikega centra bo nedvomno hud udarec za manjše trgovce, meni Jankovič. Predstavnik konkurenčnega hipermarketa Živila Kranj, ki je v neposredni soseščini "najboljšega soseda" meni, da je na nekaterih področjih boljši ponudnik in se zato konkurence ne boji. Septembra pa se bosta v Mercatorjev sistem vključili še dve trgovini iz prevzetih trgovskih družb, ki sta takorekoč na meji s Hrvaško. Nekateri pa so vendarle mnenja, da bo zlatih časov trgovinskega turizma v Brežicah enkrat konec in se jim zdi gradnja novih trgovskih con ob meji nesmiselna. Že zdaj naj bi se namreč dogajalo, da Slovenci, ki cenovne razmere dobro poznajo, nakupujejo na Hrvaškem, saj dobijo povrnjen enotni 22 odstotni davek na dodano vrednost.

Svetovna hekerska konferenca

31. 07. 2000 17.39

V petek se je začela največja svetovna konferenca računalniških hekerjev, imenovana DEF CON 8.0. Gre za konferenco na kateri se srečajo hekerji in med seboj izmenjajo svoje izkušnje in nasvete, obsega pa tudi predavanja o vdiranju v računalniške sisteme.

Knjižna novost Smrt slovenske primadone

24. 05. 2000 12.43

Založba Mladinska knjiga je v zbirki Nova slovenska knjiga natisnila nov roman cenjene in prevajane slovenske pisateljice Brine Švigelj Merat, Smrt slovenske primadone. Pisateljica ga je objavila pod psevdonimom Brina Svit.

Pod Milenijsko kupolo in daleč naokrog

13. 12. 1999 15.51

Britanci tako ''novoletno'' praznujejo božič, da večini za divje praznovanje prihoda novega leta zmanjka volje, energije in denarja. Letos je drugače, ker prihajata tudi novo stoletje in novo tisočletje.

Ježičanke gostujejo pri Comu

09. 11. 1999 19.24

Igralke IMOS Ježice bodo v četrtek, 11. novembra, v sedmem krogu evropske lige gostovale pri italijanskem Comu.

Nesporazumi med Rusi in mirovniki zveze NATO

01. 09. 1999 08.42

Med pripadniki ruskih mirovnih sil in sil zveze NATO je prišlo do določenih nesoglasij, je povedal polkovnik Georgy Shpak, poveljnik ruskih letalskih sil. "Imamo veliko problemov glede koordinacije ruskih in natovih mirovnih sil na Kosovu, še posebej glede spornih vprašanj, ki se nanašajo na delovanje ruskih mirovnih formacij, prihajajočih v vnaprej določene cone." Agencija Itar-Tass je sporočila, da imajo Rusi največ problemov z nemškimi mirovniki in sicer v povezavi z mejami vnaprej določenih con varovanja.

Protivirusni program F-Secure proti trojanskemu konju

12. 07. 1999 19.28

Podjetje DataFellows, eno vodilnih podjetij za razvoj protivirusnih in kriptografskih programov, je v nov protivirusni program F-Secure dodalo zaznavanje novega trojanskega konja Back Orifice 2000. Trojanski konj omogoča oddaljeni nadzor računalnikov, na katerih teče operacijski sistem Windows. Omogoča branje in pisanje datotek, pošiljanje sporočil, prisluškovanje uporabniku in podobno, brez vednosti uporabnika.

Jančar dobitnik kresnika

24. 06. 1999 12.17

Nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je sinoči prejel Drago Jančar.

Kresnik '99

25. 05. 1999 09.05

Znani so nominiranci za nagrado za najboljši slovenski roman leta. Kot vsako leto je tudi tokrat nominirancev za nagrado Kresnik pet. Med njimi kar dve pisateljici, edini predstavnici mlajše generacije.

Jelcin zagotovil boljše pogoje za tuje vlagatelje

06. 02. 1998 08.55

Ruski predsednik Boris Jelcin je izboljšal pogoje za naložbe tujcev v Rusiji. Podjetja, katerih naložbe presegajo 250 milijonov ameriških dolarjev, bodo lahko v bodoče na ruskem ozemlju vzpostavila območja v obliki prostocarinskih con. Odlok, ki ga je podpisal ruski predsednik, pa med pogoji navaja, da morajo investitorji v petih letih povečati delež ruskih sestavnih delov v svoji proizvodnji na najmanj 50 odstotkov. Ruska vlada pričakuje, da bo odlok tujce spodbudil k naložbam v Rusiji, je še poročala tiskovna agencija Interfax.