DPA

Osmerčki v Italiji
11. 10. 2000 00.00
Mesec dni po rojstvu osmerčkov je sinoči v Italiji umrl že četrti dojenček. Gre za prvorojenko, ki se je 13. septembra rodila po naravni poti. Umrla je zaradi možganskih krvavitev, so sporočili zdravniki milanske bolnišnice. Ob rojstvu je tehtala okrog 500 gramov in je kasneje na teži še izgubljala, je danes poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Poziv k miru
10. 10. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je palestinskim varnostnim silam ukazal, naj poskrbijo za mir na palestinskih avtonomnih območjih, je danes za nemško tiskovno agencijo dpa izjavil eden od vodilnih predstavnikov Arafatovega gibanja Fatah Marvan Barguti. Arafat je palestinski policiji ukazal še, naj se izogiba spopadov z izraelskimi vojaki. Za konec nasilja so se danes zavzeli tudi izraelski predsednik Moše Kacav, premier Ehud Barak in vodja opozicije Ariel Šaron.

Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.

Barak in Arafat sprejela predlog ZDA
02. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v telefonskem pogovoru izraelskemu premieru Ehudu Baraku in palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu predlagal preiskavo najnovejših spopadov na Bližnjem vzhodu. Po pogovorih sta Barak in Arafat predlog sprejela, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše P. J. Crowley.

Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.

Največji protesti proti IMF napovedani za torek
21. 09. 2000 00.00
Nasprotniki globalizacije so včeraj v Pragi predstavili načrte protestov, ki naj bi se prihodnji teden odvijali pred poslopjem, kjer poteka letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB). S protesti nameravajo udeležencem zasedanja preprečiti odhod s prizorišča. Protestniki zahtevajo ukinitev IMF in Svetovne banke, je sporočila tiskovna predstavnica INPEG, organizacije, ki nasprotuje globalizaciji, Alice Dvorska. Povedala je še, da IMF in SB v 20 letih nista bila sposobna izvesti notranjih reform. Na mejni prehod Cinovec med Nemčijo in Češko pa je davi prispel konvoj s približno 70 mladimi kolesarji iz Nemčije in ZDA, ki želijo protestirati proti IMF in SB.

Verheugen proti referendumu o širitvi EU
14. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen se je izrecno izrekel proti referendumu o širitvi EU na Vzhod. V takšnem primeru bi šlo za "nekakšno lepotno tekmovanje", projekt širitve na Vzhod pa bi bil "zelo čustveno obremenjen" in "poln predsodkov", je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Rheinischen Post dejal Verheugen.

Naslov članka
14. 08. 2000 00.00
Kitajska je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala izvoz računalnikov za skoraj sedemkrat. Skupno so prodali 967.900 osebnih računalnikov v vrednosti 384,94 milijona ameriških dolarjev, je poročala nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na poročanje kitajske tiskovne agencije Xinhua. Hkrati se je v omenjenem obdobju uvoz računalnikov na Kitajsko zmanjšal za skoraj devet odstotkov in znaša trenutno 44,77 milijona ameriških dolarjev.

Preoblikovana vlada v Makedoniji
27. 07. 2000 10.30
Tiskovni predstavnik makedonskega premiera je včeraj sporočil sestavo nove, preoblikovane makedonske vlade v skladu z novim zakonom o javni upravi, ki ga je parlament sprejel 19. julija in ki določa, da se število ministrov z dosedanjih 21 zmanjša na 14. Novo vlado mora danes potrditi še parlament.

Peterle po Berlinu še s Piculo
20. 07. 2000 08.45
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj mudil na kratkem obisku v Berlinu, v ospredju katerega je bilo srečanje z nemškim kolego Joschko Fischerjem. Slednji je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril odločenost Nemčije, da se zavzame za čimprejšnjo širitev EU, ki bo imela realne temelje, Slovenija pa po besedah Peterleta upa na vstop v EU med letoma 2003 in 2005. Slovenski zunanji minister je, kot je pri njegovi delegaciji izvedela STA, v pogovorih s Fischerjem izrazil upanje, da bo Nemčija podprla Slovenijo v prizadevanjih za sprejem v zvezo NATO in članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). ''Upamo, da bo Nemčija prevzela vlogo mentorja,'' je za dpa dejal Peterle.

Nesreči ladij v JAR in na Kitajskem
23. 06. 2000 15.49
Tovorna ladja Treasure, registrirana v Panami, s 130.000 tonami jekla in 130 tonami nafte na krovu se je potopila pred Cap Townom v Južnoafriški republiki. V času, ko se je ladja potopila, na krovu ni bilo nikogar, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Na kitajski reki Jangce pa se je potopila tovorna ladja s 50 tonami zelo strupenih pesticidov, je danes povedal uslužbenec luke v Chenglinu.

Slovenija se je dostojno poslovila
22. 06. 2000 13.20
Tuje tiskovne agencije so po tekmi Slovenije in Norveške na evropskem prvenstvu (EP) v nogometu v nizozemskem Arnheimu zapisale, da je bil neodločen rezultat 0:0 usoden za Norveško, saj je Španija v drugi tekmi zadnjega kroga predtekmovanja skupine C premagala ZR Jugoslavijo s 4:3.

Nemški mediji seznanjeni s Slovenci
18. 06. 2000 16.11
Nemška tiskovna agencija dpa veliko pozornosti posveča tudi slovenskim reprezentantom. Tako so nemškim medijem že sporočili, da je najboljši igralec bilijarda v našem taboru Mladen Rudonja, najboljši namiznoteniški igralec pa branilec 1. FC Kölna Spasoje Bulajič pred Mladenom Dabanovičem in Darkom Milaničem. Slovenci so tudi sicer najslabši gledalci televizijskih programov, saj svoj čas raje preživijo v družbi ter se na različne, predvsem športne, načine zabavajo.

Commerzbank in Dresdner Bank molčita
16. 06. 2000 16.13
Tretja največja nemška banka Dresdner Bank in četrta največja nemška banka Commerzbank ne želita komentirati novice o združevanju, ki sta jo v zadnji številki objavila časnika Handelsblatt in Wall Street Journal Europe.

Odmevi tujih tiskovnih agencij
24. 05. 2000 07.20
Tuje tiskovne agencije so kmalu po polnoči objavile vest, da državni zbor v pvem poskusu ni potrdil nove slovenske vlade mandatarja Andreja Bajuka.

Malezijski ugrabitelji zahtevajo avtonomijo
28. 04. 2000 17.29
Predstavnik skupine Abu Sajaf, ki je na velikonočno nedeljo v Maleziji ugrabila 21 oseb, med njimi dva Francoza, tri Nemce, Libanonca iz Francije, dva Finca in dva Južnoafričana je danes zagrozil, da bodo obglavili nekatere izmed talcev, če voditelja filipinskih pogajalcev ne bodo zamenjali predstavniki držav, iz katerih prihajajo talci. Na lokalnem radiu je predstavnik ugrabiteljev dejal, da bodo ugrabitelji v nasprotnem primeru nekatere izmed tujih talcev v obglavili, da bi ''dali lekcijo''.

Tuje agencije o novi združeni stranki
16. 04. 2000 21.12
Tuje tiskovne agencije so danes poročale o združitvi Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) v novo desnosredinsko stranko SKD+SLS Slovenska ljudska stranka, pa tudi o predlogu za mandatarja prehodne vlade.

Haider toži Sueddeutsche Zeitung
10. 04. 2000 20.01
Avstrijski populistični politik Jörg Haider je vložil tožbo proti nemškemu časniku Sueddeutschen Zeitung, ker je ta decembra lani njegove navedke primerjal z izjavami Adolfa Hitlerja, danes poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kmalu gigantska bančna združitev?
07. 03. 2000 16.02
Največja nemška banka, Deutsche Bank, se z Dresdner Bank pogovarja o tesnejšem sodelovanju. Po besedah tiskovnega predstavnika Deutsche Bank so pogovori že dosegli naprednejšo fazo, njihov izid pa je še odprt. Tiskovni predstavnik ni želel podrobneje pojasniti poročanja revije Manager Magazin, češ da naj bi se bančni ustanovi združili v največjo banko na svetu, katere bilančna vsota bi znašala približno 2,5 bilijona nemških mark.

Priprave na izjemen Beethovenfest 2000
15. 02. 2000 15.36
Po besedah organizatorjev se letos obeta izjemen Beethovenfest, mednarodni glasbeni festival, ki bo potekla od 23. septembra do 16. oktobra v Bonnu. Eden izmed organizatorjev festivala Franz Willnauer je za agencijo dpa povedal, da je organizatorjem po energičnem uvodu leta 1999 uspelo narediti velik korak naprej proti mednarodnem glasbenem festivalu z nadregionalnim pomenom. Na festivalu bo možno na dvanajstih prizoriščih poslušati kar 52 koncertov, na katerih se bodo predstavili pomembni umetniki, ansambli in orkestri, od dunajskih filharmonikov do filharmonikov iz Sankt Peterburga.

Carolina ni noseča
14. 02. 2000 18.41
Tiskovna predstavnica monaške princese Caroline je danes zanikala pisanje časnikov, da naj bi 43-letna Carolina pričakovala petega otroka. Novica je ''popolnoma neresnična'', je danes v Parizu dejala Carolinina tiskovna predstavnica za nemško tiskovno agencijo dpa. Vest o nosečnosti princese je danes objavil francoski dnevnik Le Parisien, ki se sklicuje na princesine bližnje.

Mixter ponuja pomoč pri iskanju piratov
14. 02. 2000 15.52
Nemški računalničar z vzdevkom Mixter trdi, da je avtor programa, ki so ga hackerji uporabili minuli teden, ko so ohromili spletne strani Yahoo, Amazon.com in CNN. Mixter hkrati opozarja, da z računalniškimi pirati nima nič opraviti, in celo ponuja pomoč pri njihovem iskanju.

Umrl je francoski režiser Roger Vadim
11. 02. 2000 20.15
Umrl francoski filmski režiser Roger Vadim Pariz, 11. februarja (STA/dpa/AP) - V Parizu je v 72. letu starosti zaradi raka umrl francoski filmski režiser Roger Vadim. V svoji dolgoletni karieri je posnel 24 filmov, znan pa je bil zlasti po odkrivanju igralskih talentov, predvsem Brigitte Bardot, pa tudi kot soprog Jane Fonda in Catherine Deneuve.

Đukanović o statusu Črne Gore
02. 02. 2000 09.52
Črnogorski predsednik Milo Đukanović je v torek za nemško tiskovno agencijo dpa poudaril, da bi morali prihodnji status Črne gore določiti še letos. ''Realistično je pričakovati, da se bo kriza jugoslovanske federacije razrešila še v letu 2000,'' je dejal Đukanović in dodal, da kriza traja že predolgo. Kot morebitni izhod iz težav je predlagal referendum o samostojnosti Črne gore. ''Vendar ne smemo prehitevati dogodkov,'' je dodal črnogorski predsednik in posvaril, da bi vsak nestrpen korak škodil notranji stabilnosti Črne gore. Odnosi med Đukanovićem in jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem so se zaostrili, ko je Črna gora leta 1997 začela z demokratičnimi reformami in ubrala prozahodno usmeritev.

Kohl ne namerava imenovati donatorjev
24. 01. 2000 08.38
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je včeraj zanikal novico, da je pripravljen imenovati donatorje, ki so nakazovali denar na skrivne račune nemških krščanskih demokratov (CDU). Kohlov tiskovni predstavnik je za dpa povedal, da je novica izmišljena.

Jodie Foster bo igrala Leni Riefenstahl
18. 01. 2000 15.49
Svetovno znana ameriška igralka Jodie Foster bo na filmskem platnu uprizorila znano nemško režiserko Leni Riefenstahl, katere podoba je bila omadeževana, ker je snemala propagandne filme za Adolfa Hitlerja. ''Življenje ženske, ki so jo nekateri oboževali, drugi pa sovražili, je resnično vredno, da po njem naredijo film,'' je izjavila igralka v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa na premieri svojega novega filma Ana in Kralj v Muenchnu. ''Film o Leni Riefenstahl bo sijajen. Občudujem to žensko!'' je še dejala Fosterjeva. O svoji nameri je ameriška igralka že govorila z Riefenstahlovo. Scenarij je že narejen, začetek snemanja pa še ni določen.

Film o bojih pri Stalingradu - najdražji v Evropi
14. 01. 2000 15.09
Režiser Jean-Jacques Annaud, dobitnik nagrade Oskar za film Ime rože, bo 17. januarja začel snemati film o bojih pri Stalingradu z naslovom Sovražnik pred vrati (Enemy at the gates). Film naj bi bil karseda realističen, obenem pa doslej najdražji, kar so jih posneli v Evropi, saj načrtovani stroški znašajo 180 milijonov mark.

V Makedoniji imajo novo vlado
26. 12. 1999 17.54
Makedonski premier Ljubčo Georgievski je danes predstavil nov vladni kabinet, v katerem bo imela njegova stranka VMRO-DPMNE 13 resorjev, koalicijski partnerici Demokratska alternativa (DA) in Demokratska stranka Albancev (DPA) pa 7 oziroma 5 ministrov.

Slavoju Žižku izročili nagrado
03. 12. 1999 18.43
, 3. decembra (STA) - Slovenskemu filozofu Slavoju Žižku so danes izročili nagrado za znanost in kulturo nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija (NRW) v višini milijon nemških mark. Nagrado so letos podelili prvič in je glede na znesek najvišja tovrstna nragada v Nemčiji. Filozofu jo je izročil predsednik deželne vlade NRW Wolfgang Clement.

Peter Handke poročna priča vojnemu zločincu
07. 11. 1999 19.04
Avstrijski pisatelj Peter Handke je bil po pisanju nemškega časopisa Welt am Sonntag poročna priča bosanskemu Srbu, 36-letnemu Novislavu Djajiću, ki ga je bavarsko deželno sodišče leta 1997 zaradi soudeležbe v vojnih zločinih obsodilo na pet let zapora. To je bil prvi tovrstni proces na kakem nemškem sodišču.