Dan otrok
Michael Jackson je star 40 let
29. 08. 1998 11.19
''Kralj popa'' Michael Jackson danes praznuje 40. rojstni dan. Praznoval pa ga ne bo, ker je proslavljanje dneva rojstva v nasprotju z njegovimi prepričanji. Njegov tiskovni predstavnik je sporočil, da so Michaela vzgajali kot Jehovo pričo, ki rojstnih dnevov ne praznujejo. Tisk pa po nepotrjenih informacijah poroča, da Michaela že dvajset let obseda strah pred 40. letom. Avtor njegove neavtorozirane biografije Randy Taraborelli je za revijo People povedal, da se Michael boji, da bo v 40. letu starosti umrl in da se je kot najstnik podpisoval z ''Michael Jackson 98''. Kot najstnik si je tudi želel, da bi do 40. leta imel dva otroka, kar se mu je nedavno tudi uresničilo. Z dolgoletno prijateljico in medicinsko sestro Debbie Rowe ima namreč enoletnega sina Princa in petmesečno hčerko Paris. Michael Joseph Jackson se je kot sedmi od devetih otrok rodil v mestecu Gary v ameriški zvezni državi Indiani v strogi delavski družini. Interes za glasbo je pokazal že v zgodnjem otroštvu. Pod pritiskom očeta je s štirimi brati ustanovil skupino Jackson 5, ki je svojo prvo pogodbo za snemanje plošče podpisala leta 1960, priljubljena pa je postala v 70., ko je Michael začenjal solo kariero. Resnični uspeh je dosegel šele leta 1982 z albumom Thriller, s katerim je postal ena največjih zvezd v zgodovini pop glasbe. Sloves sta potrdila tudi kasnejša albuma Bad leta 1987 in Dangerous leta 1992. Kljub stalnim govoricam o njegovem zasebnem življenju, je Michaela doslej najbolj prizadela obtožba o pedofiliji leta 1993. Od takrat je izdal le en album, HIStory pred tremi leti, s katerim je imel svetovno turnejo. V Združenih državah ni nastopil, saj je med Američani manj priljubljen kot v Evropi. Vendar njegovi oboževalci niso pozabili na rojstni dan svojega idola. Klub oboževalcev je namreč na svoji strani na internetu v 53 državah po vsem svetu za danes organiziral več kot dvesto proslav. Na strani pa se je nabralo tudi več sto čestitk.
Prvi ''otrok iz epruvete'' danes praznuje 20. rojstni dan
26. 07. 1998 17.00
Louise Brown, prvi otrok v zgodovini, ki je bil spočet v epruveti, danes praznuje 20. rojstni dan. Od njenega rojstva 25. julija 1978 se je z metodo umetnega spočetja v epruveti samo v Veliki Britaniji rodilo 29.000 otrok, med njimi tudi Louisina 16-letna sestra Natalie.
Oranževci bodo nadaljevali pohod; Clinton ogorčen nad včerajšnjim napadom
13. 07. 1998 09.56
Tudi po smrti treh otrok v podtaknjenem požaru na Severnem Irskem so se pripadniki protestantskega reda oranževcev odločili za nadaljevanje protesta proti prepovedi njihovega pohoda v Portadownu. Člani reda so se enoglasno odločili, da vztrajajo pri obleganju katoliškega dela mesta Drumcree ''za nedoločen čas'', je sinoči sporočil načelnik območja Portadowna Harold Gracey.
Za smrtonosnim virusom v Tajvanu umrlo že 52 ljudi
07. 07. 1998 14.50
V Tajvanu je zaradi okužbe s smrtonosnim virusom doslej umrlo 52 ljudi, predvsem mlajših otrok. Samo danes so po navedbah oblasti zaradi okužbe s črevesnim virusom 71 umrli trije dojenčki. Tri majhne deklice so z značilnimi zunanjimi simptomi - mehurji na ustih in nogah - na isti dan pripeljali v bolnišnico.
Čez dan učitelj verouka, zvečer slačifant
05. 07. 1998 09.31
Britanski profesor verouka Robert Fraser (46) je dal odpoved potem, ko je eden od njegovih nekdanjih učencev odkril, da si je v prostem času denar služil kot slačifant v raznih barih in klubih. Fraser, sicer oče treh otrok, je priznal, da je v zadnjih 18 mesecih živel dvojno življenje - čez dan je poučeval verouk, zvečer pa se je slačil pred občinstvom. V svojih ''burnih'' nočeh je zaslužil tudi do 1000 funtov na teden. Vse je šlo kot po maslu, dokler ga ni nekega večera v pivnici v Bournemouthu na južni obali Anglije odkril njegov nekdanji učenec, ki je odkritje nemudoma prijavil šoli, kjer je bil zaposlen Fraser. Sicer Fraser ni več učitelj, toda svojo nočno službo je kljub temu obdržal. Njegovi delodajalci so namreč z njim več kot zadovoljni. Njegov uspeh je slikovito opisal njegov agent Dave Woodbury: ''Kljub temu, da je najstarejši med našimi slačifanti, je pravi ekshibicionist, poleg tega pa je tudi v dobri telesni kondiciji. Sploh se ne obotavlja iti ''do nazga''.
Kar 600.000 žensk na leto umre ob porodu
07. 04. 1998 09.22
Letošnji svetovni dan zdravja, ki velja od ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) 7. aprila leta 1948, bo posvečen predvsem zmanjšanju števila smrtnih primerov žensk ob rojevanju otrok. Vsak dan zaradi rojstva otroka in s tem povezanimi težavami umre okrog 1.600 žensk po svetu. To pomeni, da jih na leto umre skoraj 600.000. Poleg tega vsako leto najmanj 50 milijonov žensk trpi zaradi posledic komplikacij med nosečnostjo ali porodom, kar ima trajne posledice na kasnejše življenje.
Svetovni dan zdravja posvečen materinstvu
04. 04. 1998 10.11
Letošnji Svetovni dan zdravja (7. aprila) bo potekal v znamenju varnega materinstva. Svetovna zdravstvena organizacija, Sklad ZN za pomoč otrokom, Sklad ZN za pomoč prebivalstvu in druge organizacije bodo aktivnosti ob dnevu zdravja posvetile letu 1998, ki je razglašeno za Dan varnega materinstva.
Mladi v ZDA čedalje bolj zasvojeni s televizijo
26. 03. 1998 09.50
Vsak četrti mladi Američan gleda televizijo najmanj štiri ure na dan. Dve tretjini mladih med 8. in 16. letom starosti pa presedi pred ekranom vsaj dve uri dnevno. Ker mladi vedno več časa preživijo pred televizijskimi ekrani, se ne gibljejo dovolj, zato se z odvečno težo ubadajo že v mladih letih, trdi ameriško zdravniško združenje v svojem časopisu JAMA. Zdravniki omenjenega združenja so izvedli šestletno raziskavo, v katero je bilo vključenih 4063 otrok, in ob tem ugotovili, da se kar 80 odstotkov otrok le trikrat tedensko ukvarja s športnimi dejavnostmi. Vsak peti šolar med 8. in 16. letom starosti pa je športno aktiven le dvakrat na teden. Kljub temu pa raziskava ni potrdila neposredne povezave med pogostim gledanjem televizije in odvečno telesno težo.
Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.
Vietnamske stare bombe še ubijajo
08. 02. 1998 10.01
V pokrajini Quang Nam v osrčju Vietnama je eksplodirala bomba iz časa vietnamske vojne, ki je ubila šest ljudi, med njimi dva otroka, štiri pa ranila, v nedeljo poroča nek vojaški časopis. To je že druga tovrstna nesreča v zadnjem tednu dni. Časnik Quan D'i Nhan Dan poroča, da se je tragedija zgodila v petek, ko so prebivalci skušali sami razstaviti bombo, ki so jo našli. V pokrajini An Giang v ustju Mekonga na jugu Vietnama je v četrtek bomba iz časa vojne z ZDA ubila šest otrok, šest pa jih je ranila. Več kot dvajset let po koncu vojne v Vietnamu bombe še vedno zahtevajo vsako leto na tisoče naključnih žrtev, zlasti v osrčju in na jugu Vietnama.