DeSUS

Analiza Politica: Koga bi volili Slovenci? Na vrhu izenačena SDS in Gibanje svoboda

17. 03. 2022 12.09

24. aprila 2022 bodo volivci volili 90 poslancev Državnega zbora Republike Slovenije. Leta 2018 je na tretjih zaporednih predčasnih volitvah zmagala Slovenska demokratska stranka. Na drugo mesto se je uvrstil komik in politični satirik Marjan Šarec, na tretje pa Socialni demokrati. Komu se bo sreča nasmehnila letos? Politico v svoji analizi javnomnenjskih raziskav v Sloveniji ugotavlja, da je trenutno največ vprašanih naklonjenih stranki SDS in Gibanju svoboda.

Koalicijska pogodba: kaj so obljubili, kaj izpolnili in na kaj pozabili

17. 03. 2022 06.00

SDS, NSi, SMC in DeSUS so 25. februarja 2020 podpisale koalicijsko pogodbo za obdobje dveh let. Ukrepe so razdelili na devet področij. Preverili smo njihove obljube in ocenili, ali so jih izpolnili.

DeSUS na volitve s 67 kandidati 'brez nahrbtnikov'

16. 03. 2022 19.46

Svet stranke DeSUS je na seji potrdil kandidate, ki so bili izvoljeni na posameznih volilnih konvencijah stranke po Sloveniji, je po seji dejal predsednik DeSUS Ljubo Jasnič. Stranka se tako na volitve podaja s 67 kandidati, kandidatno listo pa bodo v prihodnjem tednu vložili s podpisi volivcev. Jasnič hkrati ocenjuje, da se DeSUS na volitve podaja z dobrimi kandidati, ki "nimajo nahrbtnikov". Posameznih imen kandidatov ne izpostavljajo, saj so, kot poudarja Jasnič, vsi pomembni v volilnih okrajih, v katerih bodo kandidirali, in imajo vsi enake pogoje.

Transakcijski račun za volitve odprlo 22 strank in list

10. 03. 2022 12.03

Transakcijske račune za financiranje kampanje pred aprilskimi volitvami v DZ je odprlo 22 strank in list, ki se bodo potegovale za poslanske sedeže. Ob vseh parlamentarnih strankah so transakcijski račun odprli tudi v več novonastalih strankah in nekaterih zunajparlamentarnih, ki so se v preteklosti že potegovale za vstop v državni zbor.

SD in SDS v vseh sklicih DZ, samo dvema strankama doslej uspel povratek

10. 03. 2022 06.00

Tokratne parlamentarne volitve bodo devete v samostojni Sloveniji, desete demokratične in prve redne po letu 2008. Doslej smo imeli trikrat predčasne volitve – leta 2011, 2014 in 2018. Največ volivcev je odšlo na volitve leta 1992, kar 85,6 odstotka vseh volilnih udeležencev. Edini politik, ki je bil izvoljen v DZ na vseh dosedanjih volitvah, je predsednik SDS Janez Janša. Dvema strankama se je doslej uspelo obdržati v DZ ves čas, dvema pa se se je uspelo ponovno uvrstiti v parlament.

DeSUS na državnozborske volitve samostojno

01. 03. 2022 17.21

DeSUS se bo na aprilske državnozborske volitev podala samostojno, je po seji izvršnega odbora stranke sporočil predsednik Ljubo Jasnič. Glavna točka na seji so bile sicer priprave na volitve, med drugim pa so sprejeli tudi sklep, da do petka popolnijo kandidatno listo. Kot je še zatrdil Jasnič, sicer priprave na volitve tečejo nemoteno. Nedavno nastala stranka LIDE, s katero so se v DeSUS dogovarjali o oblikovanju skupne kandidatne liste, je namreč v ponedeljek sklenila, da na aprilskih parlamentarnih volitvah ne bo nastopila.

Zorčič: Ustanovitev LIDE ni bila napaka, napaka je nesposobnost povezovanja strank

01. 03. 2022 13.22

Predsednik LIDE Igor Zorčič dan po tistem, ko je nedavno nastala stranka sklenila, da ne bo nastopila na volitvah v DZ, ocenjuje, da ustanovitev stranke ni bila napaka. Napaka je po njegovem mnenju to, da se ostale stranke niso sposobne povezovati. V stranki sicer menijo, da je povezovanje liberalnih strank nujno, in za to si bodo prizadevali še naprej.

Zorčičeva LIDE ne bo šla na državnozborske volitve 

28. 02. 2022 19.42

Svet nedavno oblikovane stranke LIDE, ki jo vodi predsednik DZ Igor Zorčič, se je odločil, da na aprilskih volitvah v DZ stranka ne bo nastopila, so potrdili v stranki. Listo so sicer želeli oblikovati z DeSUS, ki se bo o nadaljnjih korakih odločila v torek.

Tako vlada kot del opozicije napovedala dopolnilo za zakonsko prepoved frackinga

22. 02. 2022 11.44

Poslanci so začeli obravnavo vladne novele zakona o rudarstvu, ki za zdaj prepoveduje obsežno hidravlično lomljenje. Ob tem se po besedah državnega sekretarja Blaža Košoroka pripravlja dopolnilo, ki bo t. i. fracking popolnoma prepovedalo, čemur pa ne verjamejo v levem delu opozicije. Dopolnilo bodo zato, kot so napovedali, vložili sami.

V DZ polemično o rešitvah za pomoč ob visokih cenah energentov

21. 02. 2022 06.38

DZ je obravnaval predlog vladnega zakona o ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, o katerem bo glasoval v torek. Opozicija vladi očita, da rešitve prihajajo prepozno, da bodo pomoč dobili tudi tisti, ki je ne potrebujejo, ter da se datum izplačila pomoči izkorišča za predvolilno kampanjo.

Golob in Zorčič na volitvah ne bosta sodelovala

17. 02. 2022 13.08

Predsednika strank Gibanje svoboda in Lide, Robert Golob in Igor Zorčič, sta se na sestanku dogovorila, da stranki ne bosta oblikovali skupne liste za prihajajoče parlamentarne volitve. O tem se je namreč ugibalo v zadnjem času, bilo pa naj bi predvsem v interesu Zorčiča. Ta je povedal, da se je njihovo sodelovanje s tem zaključilo. V obeh strankah sicer poudarjajo, da so pripravljeni sodelovati z drugimi političnim strankami.

2,5 milijona evrov pomoči obmejnim občinam

15. 02. 2022 21.40

Člani DZ odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so prižgali zeleno luč predlogu dopolnitev zakona o nadzoru državne meje. Ta obmejnim občinam prinaša 2,5 milijona evrov pomoči zaradi obremenjenosti s policijskim in vojaškim nadzorom meje.

Erjavec: DeSUS je propadla stranka, k njej se ne mislim vrniti

15. 02. 2022 14.21

Stranka upokojencev se na volilni parket podaja z novo strategijo. Pred državnozborskimi volitvami namerava volivce prepričati s skupno kandidatno listo z Zorčičevo LIDE. A nekdanji predsednik DeSUS, ki je funkcijo zasedal 15 let, na volilni načrt ne gleda v pozitivni luči. "Gre za povezovanje tistih, ki prej niso imeli poguma," je kritičen. "DeSUS je propadla stranka, volivci pa jo bodo ocenjevali na podlagi tega, kako je ravnala v trenutnem mandatu, ko so poslanci vedno podprli vlado Janeza Janše," dodaja.

Opozicijske stranke na volitve pripravljene, pričakujejo dobre rezultate

09. 02. 2022 18.58

V opozicijskih strankah ob podpisu odloka o razpisu volitev poudarjajo, da so nanje pripravljeni, pričakujejo tudi dobre volilne rezultate. Prvaki strank KUL ob tem poudarjajo, da njihov sporazum o povolilnem sodelovanju jasno določa, kdo bo kandidat za mandatarja, zato ni dvomov o tem, kako razumeti rezultat. Predsednik republike Borut Pahor je namreč ob razpisu volitev v DZ napovedal, da bo po volitvah mandat za sestavo vlade podelil tistemu kandidatu, ki bo dobil 46 podpisov poslancev.

Raziskava: Golobovo Gibanje svoboda bi prejelo več kot 20 odstotkov glasov

06. 02. 2022 21.01

Najnovejša anketa agencije Mediana, kaže, da bi, upoštevajoč nove stranke, največ glasov prejelo Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba, sledila bi SDS. Če upoštevamo samo stranke, ki so nastopile na preteklih državnozborskih volitvah, pa še vedno vodi SDS, sledi ji SD.

Novega zakona o elektronskih komunikacijah ne bo

04. 02. 2022 19.13

DZ je s 45 glasovi proti 40 sklenil, da predlog novega zakona o elektronskih komunikacijah, katerega cilj bi bil med drugim okrepiti varnost javnih komunikacijskih omrežij in storitev, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem je zakonodajni postopek končan.

Goznikar zanika pošiljanje grozilnih pisem z naboji

03. 02. 2022 11.37

Policija naj bi imela dovolj dokazov, da za pošiljkami s strelnimi naboji, ki so jih prejeli visoki predstavniki aktualne vlade in njeni zavezniki, stoji Teodor Goznikar iz Celja, sicer odkrit podpornik vlade in član stranke SNS. Goznikar je pošiljanje nabojev zanikal in dejal, da je v šoku. Potrdil pa je, da so celjski policisti z njim pred dvema dnevoma opravili razgovor kot z enim od sedmih osumljencev v tej zadevi. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je sicer zatrdil, da Goznikar od včeraj ni več član stranke.

DZ sprejel zakon o problematiki posojil v frankih. Banke: To je škodljivo

02. 02. 2022 15.51

DZ je z 52 glasovi za in osmimi proti potrdil zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Zakonu sta nasprotovali vlada in banke, ki so že napovedale, da bodo za zakon vložile pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za njegovo začasno zadržanje. Po njihovih navedbah bo zakon namreč nesorazmerno koristil nekaj sto ljudem, učinki za preostala dva milijona ljudi v Sloveniji pa bodo zelo negativni. V Zvezi potrošnikov Slovenije medtem zakon podpirajo in ga vidijo kot pomembnega za varstvo porabnikov.

Pri obravnavi novega zakona o nalezljivih boleznih poudarili pomen DZ pri sprejemanju ukrepov

03. 02. 2022 13.16

Državni zbor je danes opravil prvo obravnavo predloga novele zakona o nalezljivih boleznih. Večina poslanskih skupin je napovedala, da ga bodo na petkovem glasovanju podprli, v nadaljevanju zakonodajnega postopka pa ga bodo poskušali izboljšati. Med drugim so izpostavljali pomen jasne določitve parlamentarnega nadzora pri sprejemanju ukrepov.

Za pošiljkami s strelnimi naboji neuradno stoji podpornik vlade in član SNS

02. 02. 2022 19.36

Oktobra so javnost vznemirile pošiljke z naboji, ki jih je prejelo vsaj šest visokih predstavnikov države, med njimi tudi predsednik vlade Janez Janša, obrambni minister Matej Tonin, notranji minister Aleš Hojs, dve poslanski skupini v DZ ter predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič. Neuradno smo izvedeli, da naj bi za pošiljkami stal Celjan T. G., sicer odkrit podpornik vlade in človek blizu predsedniku stranke SNS. Na informacijo se je odzval tudi notranji minister Hojs, ki je policijo pohvalil za opravljeno delo.

DZ zavrnil predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

02. 02. 2022 16.08

Poslanci so na seji v DZ glasovali o predlogu novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Predlog so zavrnili z 51 glasovi proti in 31 za. Proti je glasoval tudi del koalicije (Konkretno), predloga pa tudi niso podprli v strankah DeSUS in SNS. Opozicija je sicer že pred glasovanjem napovedala, da bo ob morebitni potrditvi zakona vložila zahtevo za presojo ustavnosti. Po njihovem prepričanju bi koalicija s sprejetjem zakona omogočila prevelik poseg v varstvo osebnih podatkov in preširoka pooblastila v inšpekcijskem postopku. Nekdanji direktor urada za preprečevanje korupcije in pranje denarja, Klaudijo Stroligo, pa opozarja, da gre za "mini državni udar".

'Zavedamo se, da brez trdnega gospodarstva ni socialne države. To nas morda loči od koga drugega.'

02. 02. 2022 06.00

Predsednici stranke SAB Alenki Bratušek se zdi ključno, da so na torkovem sestanku med koalicijo KUL in predsednikom stranke Gibanje Svoboda Robertom Golobom potrdili, da imajo skupen cilj. "To je prepričljiva zmaga na volitvah in po volitvah sestaviti levosredinsko vlado," je pojasnila. Dejala je še, da se v stranki SAB zavedajo, da "brez trdnega in močnega gospodarstva ni socialne države, ni višjih plač in ni višjih pokojnin". "To je morda tisto, kar nas loči do koga drugega," je pripomnila Bratuškova.

Zakon o preprečevanju pranja denarja v DZ. 'Gre za mini državni udar'

01. 02. 2022 14.22

DZ je opravil drugo obravnavo predloga novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, o katerem bo glasoval v sredo. Čeprav vlada zagotavlja, da se z njim ne posega bistveno v sedanji sistem, opozicija opozarja na prevelik poseg v varstvo osebnih podatkov in preširoka pooblastila inšpekcijskem postopku. V koaliciji KUL načrtujejo tudi vložitev zahteve za presojo ustavnosti. "Zamislite si, da bi o vaši zasebnosti odločali ministri Hojs, Šircelj in Dikaučič," pravijo v SAB. Predlog podpirajo v SDS in NSi, zadržani so celo v SNS, v Konkretno in poslanski skupini DeSUS pa se še niso odločili. Nekdanji direktor urada za preprečevanje korupcije in pranja denarja Klaudijo Stroligo pa opozarja, da gre za "mini državni udar".

Predlogu zakona glede posojil v frankih se obeta podpora

01. 02. 2022 12.34

DZ je opravil drugo obravnavo predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, o katerem bo glasoval v sredo. Podporo predlogu so napovedali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD, odrekli so mu jo v SAB. V poslanskih skupinah NSi, DeSUS in LMŠ bodo glasovali različno.

V 5 letih na čelu državnih gozdov kar 5 direktorjev

31. 01. 2022 06.00

Da so gozdovi naše bogastvo, drži tudi dobesedno. Državni gozdovi so vredni okoli dve milijardi evrov, sistem imenovanj direktorjev družbe SiDG, ki upravlja s tem kapitalom, pa omogoča politično kupčkanje, kjer vodilni prihajajo iz v tistem trenutku vladajočih strank koalicije. Trenutni glavni direktor družbe Robert Tomazin je iz SDS. Ali je SiDG res politični fevd za izčrpavanje ali so menjave petih vodstev v zadnjih petih letih politično motivirane?

NSi: Želeli smo, da predlog zakona ostane na dnevnem redu, da ga lahko zavrnemo

31. 01. 2022 13.11

DZ je na predlog poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev z dnevnega reda umaknil predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke za kazniva dejanja. Proti umiku so poleg predlagateljev, poslancev SNS, glasovali tudi poslanci SDS in NSi. NSi je bila sicer med tistimi, ki si je premislila in napovedala, da zakona ne bo podprla. Kot pravijo, kljub glasovanju proti umiku predloga, pri tem stališču vztrajajo.

Cigler Kralj: Sistem dodelitve solidarnostnega energetskega dodatka zastavljen dobro

31. 01. 2022 14.18

Sistem dodelitve solidarnostnega energetskega dodatka je po oceni ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja zastavljen tako, da učinkovito odgovori na energetsko draginjo. "Vedno, ko delaš globalni sistem, pa se lahko pojavi neka nepravičnost," je dejal pred sejo DZ. Odzval se je tudi del opozicije, ki pravi, da so vladni ukrepi sicer dobrodošli, a prepozni.

Gozdovi – politični fevd?

30. 01. 2022 07.02

Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je, sodeč po kadrovskih menjavah, v ospredju vsake vlade. Na čelo družbe, ki obvladuje petino vseh gozdov, ustanovili pa so jo na pobudo takratnega SD-jevega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, vselej postavijo človeka iz vladajoče garniture. Pa zna država, ki je po gozdnatosti v evropskem vrhu, za Finsko in Švedsko, izkoristiti to izjemno naravno bogastvo? Kako kraj lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, nihče ne opazi? Kaj pomeni izjemna razdrobljenost gozdov, imamo jih kar 413 tisoč? Največji med zasebnimi lastniki pa Rimokatoliška cerkev. Zakaj smo tujcem odprli vrata na stežaj, kaj se dogaja z lesnopredelovalno industrijo in koliko je v resnici vreden naš les?

Evropska glavna tožilka: gre za oviranje pregona goljufij

27. 01. 2022 18.31

Generalni državni tožilec Drago Šketa je obiskal sedež evropskega javnega tožilstva (EPPO), kjer je z evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi razpravljal tudi o načrtovanih spremembah kazenskega zakonika. V EPPO so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, ki da bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva.

Z marcem bolniška le še 20 dni v breme delodajalca

26. 01. 2022 21.16

DZ je potrdil noveli zakonov o delovnih razmerjih in o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki skrajšujeta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca. Spremembe, ki so jim zaradi večje obremenitve zdravstvene blagajne nasprotovali v večjem delu opozicije, se bodo začele uporabljati 1. marca.