Dejstva

Odmevi na vrh v Sloveniji

18. 06. 2001 00.00

Ruski mediji so pozdravili prisrčen, pragmatičen ton, ki sta ga ubrala predsednika ZDA in Rusije, George Bush in Vladimir Putin, na srečanju v Sloveniji, obenem pa posvarili, da je srečanje naredilo malo za odpravo dolgotrajnih razlik. "Vrh je odprl možnost za izgradnjo pozitivnih odnosov na poslovni in konstruktivni osnovi, kjer ni prostora za ideološke razprtije," je povedal politični analitik Vjačeslav Nikonov. Obenem je opozoril, da sta se voditelja, čeprav sta se razumela, v javnosti izognila govoru o temah, ki ju ločujejo, kot je na primer ruski vojaški poseg v Čečeniji.

Snemanja usmrtitve ne bo

09. 06. 2001 00.00

Timothy McVeigh, ki je leta 1995 v Oklahoma Cityju, izvedel najhujši teroristični bombni napad v ZDA, bo usmrčen v ponedeljek. Potem ko je prizivno sodišče v Denverju zavrnilo pritožbo njegovih odvetnikov, se je McVeigh odpovedal nadaljnjim poskusom pritožbe. Za nastavitev bombe je bil obtožen že avgusta 1997, vendar je odgovornost za smrt 168 ljudi priznal šele lani.

Zaprti še dve poglavji

01. 06. 2001 00.00

Slovenija je z Evropsko unijo sklenila pogajanja o dveh poglavjih pravnega reda, avdiovizualni politiki in zunanjih ekonomskih odnosih. S tem se je število poglavij, o katerih za zdaj pogajanja niso več potrebna, povzpelo na 20. Sloveniji je bilo na pristopnih pogajanjih v Bruslju prvič predstavljeno tudi v četrtek uradno potrjeno skupno pogajalsko izhodišče Evropske unije o prostem pretoku oseb, kjer je Unija v primeru Slovenije, tako kot v primeru ostalih srednjeevropskih kandidatk, predvidela, da bodo imele države petnajsterice še sedem let po njenem vstopu v Unijo pravico z nacionalnimi ukrepi ščititi svoja tržišča pred slovensko delovno silo. V skladu s pričakovanji takšnega stališča Slovenija ni sprejela.

Tretja peticija za mejo v Istri

28. 05. 2001 00.00

Civilna družba Slovenije za mejo v Istri (CDSMI) zahteva, da se pravična meja med Slovenijo in Hrvaško utemeljuje z vsemi dokazili, saj je pri predvideni mednarodni arbitraži pomembno, da predstavimo vse argumente, ki lahko vplivajo na ugodne odločitve, je na novinarski konferenci v Izoli povedal predsednik CDSMI Frane Goljevšček. Predsednik CDSMI, slednja šteje 150 članov, je predstavil tudi peticijo številka 3, v kateri so našteta dejstva, za katera menijo, da jih mora slovenska politika in diplomacija predstaviti mednarodni arbitraži, da bo lahko razsodila o poteku pravične meje.

Na območju Kumanova mirno

23. 05. 2001 00.00

Po podatkih tiskovnega predstavnika generalštaba makedonske vojske Blagoja Markovskega so na kriznem območju pri Kumanovem danes sicer zabeležili premike albanskih upornikov, vendar ti niso streljali proti položajem makedonske vojske. Markovski je dodal, da je sorazmerno miren dan posledica dejstva, da so predstavniki Mednarodnega Rdečega križa in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) danes za nekaj ur obiskali vasi, ki jih nadzirajo uporniki. Makedonska policija je sicer davi sporočila, da so albanski skrajneži okrepili napade na Tetovo in pri streljanju na makedonsko policijsko postajo v mestu ranili sedem policistov. Spopadi so potekali predvsem v okolici vasi Vaksince in Slupčane.

Izraelski napadi se nadaljujejo

21. 05. 2001 00.00

Izraelska vojska je tudi danes zjutraj napadla palestinska naselja v Gazi. V napadu helikopterjev in topništva je na mesto padlo pet raket, pri čemer je ena zadela tudi poslopje varnostih služb palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izstrelki izraelskih sil so zadeli tudi neko tovarno, deset hiš in knjižnico. Gre za prvi napad na civilne cilje od obnovitve izraelsko-palestinskih spopadov na območju pred osmimi meseci. V napadu so bile po navedbah palestinskih varnostnih služb ranjene štiri osebe. Do napadov je prišlo le nekaj ur pred obiskom visokega komisarja EU za zunanjo in varnostno politiko Solane, ki pričenja štiridnevni obisk na Bližnjem vzhodu.

Reševanje sodnih zaostankov

20. 05. 2001 00.00

Uvajanje alternativnega reševanja sporov s posredovanjem in odpravljanje sodnih zaostankov sta vzporedna procesa, saj brez učinkovitega sodnega varstva strank, ki imajo interes za zavlačevanje postopka, ni mogoče motivirati za hitrejše in cenejše posredovanje pri razreševanju sporov. Kljub temu, da je pravna podlaga za posredovanje pri reševanju sporov obstajala že doslej, stranke za to možnost niso pokazale velikega interesa. Nova ureditev bo stranke za alternativne oblike reševanja sporov poskušala motivirati predvsem z načinom plačevanja stroškov ter sistemom tarif, sistem poravnavanja in arbitraže pa bo imel pravo težo šele takrat, ko bo sodno varstvo tekoče in učinkovito, je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Hinko Jenull.

Giro tudi po Sloveniji

17. 05. 2001 00.00

Letošnji Giro d'Italia se bo začel 19. maja v Pescari in bo prvič po letu 1994 gostoval tudi v Sloveniji. V deseti etapi (29. maj) bo start dirke v Lidu de Jesolu, cilj pa v Ljubljani. Naslednji dan bodo kolesarji krenili na pot na Bledu, z etapo prek Predila pa končali v italijanski Gorici.

Dobra ocena za slovenska podjetja

16. 05. 2001 00.00

Po poročilu Gospodarske zbornice Slovenije so slovenska podjetja so med podjetji iz držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo srednje in vzhodne Evrope med najbolje informiranimi o evropski zakonodaji, prav tako pa so razmeroma dobro pripravljena na skupni trg.

Argentinski nogometaši končali stavko

11. 05. 2001 00.00

Argentinski nogometaši so po devetih dneh končali stavko za katero so se odločili zaradi neprejetih dohodkov. Pred tem sta Združenje poklicnih igralcev (FAA) in argentinska nogometna zveza (AFA) po dolgotrajnem zasedanju dosegla dogovor, sprejemljiv za obe strani. Najbolj so dogovora seveda veseli navijači, ki bodo po tednu dni brez nogometa ta konec tedna spet lahko spremljali igralce v treh najmočnejših ligah.

Za ITF se zanima tudi NATO

23. 04. 2001 00.00

Direktor mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), Jernej Cimperšek, bo danes na sedežu zveze NATO v Bruslju na zasedanju politično-vojaškega usmerjevalnega odbora za Partnerstvo za mir (Political-Military Steering Committee on Partnership for Peace, PMSC) predstavil dejavnosti sklada, ki ga upravlja Slovenija.

Osnovne šole v slabem stanju

13. 04. 2001 00.00

V sredo je inšpektor za gradnjo zaprl osnovno šolo Ivana Cankarja v Ljutomeru, saj šola zaradi dotrajanosti ni več varna. Kljub slabim razmeram pa je pristala šele na 126 mestu republiškega prednostnega seznama za investicije.

Zakon o PCP na ustavno sodišče&nbsp

06. 04. 2001 00.00

Sindikat delavcev gostinstva in turizma ter zveza svobodnih sindikatov bosta v ponedeljek na ustavno sodišče vložili zahtevo za preučitev ustavnosti zakona o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln. Menijo namreč, da zapiranje prostocarinskih prodajaln ne zahteva nobeden mednarodnopravni akt, zato naj bi 300 ljudi neupravičeno ostalo na cesti. V primeru, da se ustavno sodišče odloči za preučitev primera, lahko izvrševanje zakona tudi ustavi.

Zvezde so se poslovile z zmago

05. 04. 2001 00.00

V ameriški profesionalni hokejski ligi so odigrali osem tekem, polovica jih je imela velik pomen v boju za končnico prvenstva. Pomembne točke v troboju za sedmo mesto v vzhodni konferenci so si priigrali Boston Bruinsi, Carolina Hurricanesi in Toronto Maple Leafsi, medtem ko so je bila na zahodu najbolj zanimiva tekma v Edmontonu, kjer so se domači Oilersi, ki držijo peto mesto, a si še niso stoodstotno priigrali končnice in hokejisti Minnesote Wild razšli z neodločenim izidom 2:2. Toronto, Boston in Carolina kandidirajo za sedmo mesto na vzhodu, a sredine tekme niso prinesle nič novega na razpredelnici, saj so vsa tri moštva zmagala, tako da Boston in Carolina dve tekmi pred koncem rednega dela še naprej za Torontom zaostajata dve točki.

Nesrečo povzročil cigaretni ogorek

23. 03. 2001 00.00

Požar v predoru pod Mont Blancom, v katerem je pred dvema letoma umrlo 39 ljudi, je povzročil malomarno odvržen cigaretni ogorek, so sporočili preiskovalci požara. V 1000 strani dolgem poročilu piše, da je odvrženi ogorek zašel v zračni filter tovornjaka, kjer se je vnel.

Vlada odgovarjala na vprašanja poslancev

20. 03. 2001 00.00

Marčna seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji predsedniku in ostalim predstavnikom vlade. Premier Drnovšek je moral zagovarjati mrtve črke iz koalicijske pogodbe, predstavniki vlade pa so med drugim morali opravičevati nedeljsko delo trgovk ter odgovarjati na očitke o vse pogostejšem izginjanju, izgubljanju in uničevanju dokumentov.

Dela Huga Wolfa v Narodni galeriji

14. 03. 2001 00.00

V Narodni galeriji je profesor na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti Leopold Spitzer danes predstavil Zbrana dela skladatelja slovenskega rodu Huga Wolfa (1860-1903). Dr. Primož Kuret pa je poprej spregovoril o Spitzerjevem delu: Hugo Wolfs "Der Corregidor", dejstva in podatki, ki je lani izšla na Dunaju. Kot simbol "gradnje mostov" med državama je Spitzer ministrici za kulturo Andreji Rihter izročil celotno izdajo Zbranih del Huga Wolfa, ki jo je Mednarodna družba Hugo Wolf-Gesellscaft dopolnjevala skoraj štirideset let.

But zadovoljen s proračunom

14. 03. 2001 00.00

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na današnji seji seznanil s predlogom proračuna za leto 2001, ki kmetijskemu ministrstvu namenja 46,5 milijarde tolarjev, kar je za 26 odstotkov več od lanske dejanske porabe tega ministrstva, ki je po oceni dosegla 36,9 milijarde tolarjev. Kot je članom odbora pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But, predlagana sredstva zadostujejo za normalno delovanje kmetijskega sektorja in ohranjanje ekonomskega položaja kmetov. Razmere pa se zaradi pojava BSE ter slinavke in parkljevke v evropskih državah lahko zelo hitro spremenijo, denarja za potrebne ukrepe ob morebitnem izbruhu teh bolezni tudi v Sloveniji pa po trditvah Buta v predlogu proračuna ni. Ker gre za izredne razmere, sredstva v ta namen tudi ne morejo biti sestavni del kmetijskega dela proračuna, je zatrdil But in dodal, da bo vladi zato predlagal sprejem tako imenovanih proti BSE, proti slinavka in proti parkljevka programov.

Najboljših pet na ledu

11. 03. 2001 00.00

Ameriška hokejska liga ni brez razloga eno najbolj zanimivih tekmovanj na svetu. Derbiji in pomembni obračuni se vrstijo en za drugim, iz včeraj na danes po našem času je tako naprimer na led stopilo vseh pet najboljših ekip lige. Vodilno moštvo, Colorado Avalanche, je v podaljšku doživelo poraz z Dallas Starsi, drugo in trejeuvrščeni ekipi, Detroit Red Wings in St. Louis Blues sta se razšli brez zmagovalcev (2:2), Ottawa Senators je izgubila doma z New York Rangersi (2:3), edino zmago med prvimi petimi pa so dosegli aktualni prvaki iz New Jerseyja, ki so v Philadelphiji 47 sekund pred koncem premagali domače Flyerse (3:2).

Irak ne bo sprejel inšpektorjev ZN

27. 02. 2001 00.00

Iraški zunanji minister Mohamed Saed al Sahaf je na sedežu Združenih narodov v New Yorku zatrdil, da Irak ne bo dovolil vrnitve inšpektorjev ZN, tudi če bodo prej popolnoma odpravljene vse sankcije. Iraški zunanji minister je prispel včeraj v New York na pogovore s predstavniki ZN, na katerih naj bi skušali najti rešitev za zastoj v odnosih, vendar sodeč po al Sahafovih izjavah o iraški nepopustljivosti tega ni moč pričakovati. Iraški minister je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom zatrdil, da v New York ni prišel z novimi predlogi, ampak s poročili, ki dokazujejo da je Bagdad izpolnil vse zahteve iz resolucij Varnostnega sveta, kar pomeni, da je zdaj čas za popolno ukinitev sankcij, uvedenih leta 1990 po iraški invaziji Kuvajta.

Potrdili zakon o odškodninah optantom

27. 02. 2001 00.00

Komisija za proračun italijanske poslanske zbornice je danes potrdila zakon o odškodninah italijanskim optantom, ki so zapustili svoje premoženje na območju nekdanje Jugoslavije. Zakon predvideva odškodnine v višini 400 milijard lir, ki jih bodo 350.000 italijanskim optantom izplačali do leta 2004, ter nadaljnjih 40 milijard lir, ki bodo izplačane po letu 2004, poroča italijanska agencija Ansa. Zakon je pred dvema tednoma že potrdila senatna komisija za finance in zakladnico.

Odzivi ob sprejetju manjšinskega zakona

14. 02. 2001 00.00

Predsednik vlade Janez Drnovšek je ob sprejetju zaščitnega zakona v italijanskem senatu izrazil veliko priznanje in zahvalo vsem v Sloveniji in Italiji, ki so z dolgoletnim vztrajanjem na spoštovanju evropskih vrednost zaščite manjšin po svojih močeh prispevali k temu zgodovinskemu dejanju za Slovenijo in Slovence v Italiji. Po mnenju premiera to zgodovinsko dejanje italijanske države odpira nove možnosti in perspektive bodočega sodelovanja med državama in zaključuje obdobje, ki je njune odnose do neke mere obremenjevalo. Kljub temu pa državi letos čaka še odgovorna naloga, saj je manjšini v najkrajšem času potrebno zagotoviti predvidena sredstva za njeno nemoteno delovanje in za ohranjanje tistih norm, ki jih uveljavlja zakon, je v sporočilu za javnost zapisal Drnovšek.

Nadzorni svet Elesa zahteva oceno škode

13. 02. 2001 00.00

Nadzorni svet Elektro-Slovenija (ELES) je podrobno preučil vse pogodbe o uvozu ter izvozu električne energije, ki so bile sklenjene v obdobju, ko je to javno podjetje za upravljanje s slovenskim elektroenergetskim sistemom vodil še Vitoslav Türk. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Elesa Robert Golob, so sedanji upravi naložili, naj do četrtkove seje vlade dopolni poročilo o sklepanju uvozno-izvoznih pogodb za električno energijo v omenjenem obdobju, saj vsa dejstva niso dovolj natančno pojasnjena. Golob je pri tem izpostavil sklep vlade, da je potrebno oceniti neposredno škodo, ki so jo zaradi teh pogodb utrpeli domači proizvajalci električne energije.

Bavčar o hrvaško-slovenski meji

12. 02. 2001 00.00

Sloveniji je veliko do tega, da Hrvaška z EU čimprej sklene pridružitveni sporazum, je v pogovoru za današnjo izdajo zagrebškega Vjesnika dejal slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Glede schengenske meje na meji med Slovenijo in Hrvaško pa je Bavčar pojasnil, da bo režim odvisen od tega, kako hitro se bo Hrvaška vključevala v evropske integracije, kako bo sposobna reševati vprašanje nezakonitih migracij, v kolikšni meri bo sprejemala evropsko zakonodajo. Vse to so pomembna dejstva, ki bodo lahko olajšala prehod hrvaških državljanov in blaga na območje EU oziroma preko slovensko-hrvaške meje, je dejal Bavčar.

Grška izjava o genocidu jezi Turke

11. 02. 2001 00.00

Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.

Brezposlenost v Avstraliji

09. 02. 2001 00.00

Stopnja brezposelnosti v Avstraliji se je januarja v primerjavi z decembrom lani s 6,6 odstotka dvignila na 6,7 odstotka. Višja stopnja brezposelnosti je posledica dejstva, da povečanje števila delovnih mest s polovičnim delovnim časom ni moglo v celoti nadomestiti števila ukinjenih delovnih mest s polnim delovnim časom. Po podatkih avstralske vlade je januarja zaposlitev s polnim delovnim časom iskalo 44.000 ljudi, iskalcev dela s polovičnim delovnim časom pa je bilo 40.000. Avstralska vlada je omenjene podatke sporočila le dan potem, ko je avstralska centralna banka obrestno mero, po kateri si banke prek noči posojajo denar, znižala za pol odstotne točke na 5,75 odstotka.

Knjiga o zločinih avstrijskih nacistov

06. 02. 2001 00.00

V avstrijskem parlamentu na Dunaju so predstavili knjigo, ki ponuja nova zgodovinska dejstva in raziskave o zločinih avstrijskih nacistov na območju Slovenije. Trije koroški zgodovinarji so dve leti analizirali arhive slovenskega notranjega ministrstva in zbrali podatke o poteku sodnega procesa proti šestim avstrijskim nacistom, obtoženim za hude zločine nad slovenskim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Knjigo Mohorjeve založbe je predstavil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, iz Slovenije pa je na Dunaj prispela delegacija državnega sveta pod vodstvom njegovega predsednika Jožeta Hrovata. Fischer je na predstavitvi poudaril, da je v bistvu najbolj šokantno dejstvo, ki ga odkriva nova knjiga, da so največ zločinov v Sloveniji zagrešili prav avstrijski nacisti. Med obtoženimi in kasneje obsojenimi na smrt je bil tudi zloglasni nacistični zločinec Friedrich Rainer.

Minister But na Dunaju

02. 02. 2001 00.00

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But se je na Dunaju sestal z avstrijskim zveznim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodnimi viri Wilhelmom Moltererjem. Sogovornika sta v zvezi z vprašanjem reje lipicancev oziroma vodenja njihovih rodovniških knjig ugotovila, da za zdaj še ni mogoče skleniti ustreznega sporazuma. Vendar pa je bo besedah slovenskega kmetijskega ministra pomembno, da severna soseda meni, da to bilateralno vprašanje ne more ovirati vstopanja Slovenije v Evropsko unijo.

Komisiji sprejeli delegacije iz FJK

30. 01. 2001 00.00

Komisiji za ustavne in šolske zadeve italijanskega senata sta danes poslušali mnenja šestih delegacij iz Furlanije-Julijske krajine v zvezi s predlogom zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Zaslišanja so se začela z zamudo, ker je senator Giulio Camber (Lista za Trst - Naprej Italija) protestiral zaradi dejstva, da gre za neformalne avdience, o katerih se ne vodi zapisnik, in zahteval sklic formalnih avdienc. Poročevalec zakona, senator Felice Besostri, je zato v posebni izjavi obtožil Camberja obstrukcije senatnega postopka.

Društvo proti ratifikaciji SOPS

29. 01. 2001 00.00

Društvo Ljudska pobuda (DLP) se je v današnji izjavi za javnost pridružilo političnim dejavnikom, ki nasprotujejo ratifikaciji sporazuma o maloobmejnem sodelovanju (SOPS) s Hrvaško in ustanovitvi istrske evroregije. Z ratifikacijo SOPS bi po mnenju društva pridobila zlasti Hrvaška, kar dokazuje dejstvo, da je Zagreb sporazum že ratificiral, pomenil pa bi tudi prehitevanje dogodkov. Določitev slovensko-hrvaške meje je po prepričanju društva ne le pogoj za ratifikacijo SOPS, temveč tudi pogoj za rešitev vseh drugih odprtih vprašanj med državama.