Del Ponte
Odmevi na zaslišanje Miloševića
30. 08. 2001 00.00
Zaslišanje Miloševića v Haagu je bilo odmevno. Po besedah glavne haaške tožilke Del Pontejeve bi radi na tožilstvu z začetkom sojenja počakali dokler ne bodo vložene vse obtožnice proti njemu.
Obtožnica za Miloševića v pripravi
07. 08. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je povedala, da za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pripravljajo obtožnico za genocid v BiH in na Hrvaškem, medtem ko za obrožbo genocida na Kosovu sodišče nima dovolj dokazov.
Tožilka zahteva dosmrtno ječo
25. 08. 2001 00.00
Carla del Ponte zahteva dosmrtno ječo za nekdanjega generala vojske Republike srbske Radislava Krstića.
Račan predstavil vsebino pisma
15. 07. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je na začetku današnje razprave o zaupnici hrvaški vladi v saboru dejal, da Osvobodilna akcija hrvaške vojske Nevihta leta 1995 ni povzročila izseljevanja 150.000 hrvaških Srbov, kot to trdi haaško mednarodno sodišče v obtožnicah proti hrvaškima generaloma. To je povedal v okviru predstavitve vsebine pisma, ki ga je poslal glavni tožilki haaškega sodišča Carli Del Ponte. Premier Račan je med drugim poudaril, da odločitev o izročitvi hrvaških generalov Haagu ne ogroža dostojanstva hrvaške domovinske vojne, ker se bo njeno dostojanstvo najbolje ohranilo s kaznovanjem zločincev in sodelovanjem s haaškim sodiščem. Dejal je še, da je s haaškim sodiščem potrebno še naprej sodelovati, ker bi sicer Hrvaška "pristala v izolaciji in v balkanskem blatu", ob tem pa izrazil upanje, da bodo poslanci na današnji razpravi vladi izrekli zaupnico.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Milošević zahteva izpustitev
12. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije blizu Haaga, naj bi v naslednjih dveh do treh tednih pred nizozemskim sodiščem zahteval izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita, je napovedal Miloševićev odvetnik, Kanadčan Christopher Black. Po njegovih besedah je Milošević že pooblastil svojega nizozemskega odvetnika, da pripravi tožbo. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je sicer zavrnila kakršnokoli možnost, da bi Milošević uspel dobiti tožbo proti sodišču. Zakonitost sodišča je bila že potrjena in to ni več sporno, je dejala Del Pontejeva. Po poročanju agencij AFP in AP pa je haaško sodišče v četrtek dovolilo nekdanjemu ameriškemu pravosodnemu ministru Ramseyju Clarkeu, da obišče Miloševića. Kot je sporočil tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale, še ni znano, kdaj bo Clarke obiskal Miloševića, dodal pa, da ga ne bo obiskal kot odvetnik, temveč kot član interesne skupine.
General Ademi se bo predal
12. 07. 2001 00.00
Hrvaški general Rahim Ademi, ki se po mnenju hrvaških medijev nahaja na zapečateni in tajni obtožnici Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je nocoj v izjavi za hrvaško televizijo dejal, da se je pripravljen odzvati pozivu haaškega sodišča, ko ga bo dobil. V izjavi je poudaril, da obtožnice še ni videl oziroma dobil, temveč je o obtožbi izvedel iz medijev. Ademi, ki je trenutno na počitnicah, je izrazil obžalovanje, da mu je nekdanja hrvaška vlada leta 1998 prepovedala, da preiskovalcem haaškega sodišča poda izjavo o akciji Medački žep. Pred haaškim sodiščem naj bi ga branil zagrebški odvetnik Čedo Prodanović.
Plavšićeva zaprosila za izpustitev
11. 07. 2001 00.00
Odvetnik nekdanje predsednice republike srbske Biljane Plavšić, Robert Pavic, je danes na Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložil prošnjo za izpustitev njene varovanke iz pripora, da bi se lahko branila s prostosti. Kdaj bo sodišče o prošnji odločilo še ni znano, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Obtožnice za Hrvate
07. 07. 2001 00.00
Vlada premiera Račana skupaj s predsedniki petih koalicijskih strank naj bi popoldne za zaprtimi vrati odločila o tem, ali bo za dva obtožena Hrvata izdala nalog za prijetje. Vladne stranke so sicer že v svojih prvih odzivih na obtožnici poudarile, da Hrvaška po zakonu mora sodelovati s sodiščem v Haagu, zato pa desničarske stranke nasprotujejo izročitvi hrvaških generalov. Današnji Feral tribune je objavil vest, da naj se eden od domnevno obtoženih, Ante Gotovina, sodišču ne misli predati prostovoljno.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Biljana Plavšić kmalu doma
04. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je včeraj v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Parlament bosanskih Srbov naj bi zakon obravnaval na prihodnji seji, predvideni za konec meseca, premier Republike srbske Mladen Ivanić pa se bo na Nizozemskem srečal s predstavniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Uradni viri iz Banja Luke so sicer napovedali, da naj bi se Ivanić s predsednikom sodišča Claudom Jordom in glavno tožilko Carlo Del Ponte sestal že danes, vendar se bo to najverjetneje zgodilo jutri. Sogovorniki naj bi razpravljali o pospešitvi sodelovanja med srbsko entiteto BiH in mednarodnim sodiščem.
Milošević bo sodišče napadal
04. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević med celim sodnim procesom pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ne bo imel odvetnika, je včeraj na novinarski konferenci v Haagu zatrdil Miloševićev odvetnik Zdenko Tomanović, ki je pri tem pojasnil, da ni "tiskovni predstavnik" nekdanjega jugoslovanskega predsednika. "Ne vem, ali bo Milošević aktiven ali pasiven pri svoji obrambi, vendar mislim, da bo napadal," je še dejal Tomanović.
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Republika srbska za sodelovanje s Haagom
03. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Carla del Ponte preložila obisk
19. 06. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je preložila obisk v Beogradu, ki je bil napovedan za petek, 22. junija.
Novo premirje v Makedoniji
13. 06. 2001 00.00
Albanski skrajneži in makedonske varnostne sile so se danes v pričakovanju novih mirovnih pogajanj ob posredovanju zveze Nato dogovorile za prekinitev ognja. Po navedbah makedonske policije obe strani za zdaj spoštujeta premirje. Na nove mirovne pogovore v Makedonijo naj bi jutri ponovno prispel generalni sekretar zavezništva George Robertson. Udeleženci današnjega izrednega vrhunskega zasedanja zveze Nato v Bruslju pa so med drugim makedonski vladi ponovno izrazili solidarnost in albanske skrajneže pozvali, naj položijo orožje. Na makedonskem notranjem ministrstvu pa so medtem povedali, da so albanski skrajneži v noči na sredo prvič streljali na položaje makedonske policije v vaseh blizu Skopja. Šlo naj bi za vasi Stračinci in Brnjarci, oddaljeni približno kilometer od Aračinova, ki je pod nadzorom skrajnežev.
Proces proti Mirku Norcu 25. junija
07. 06. 2001 00.00
Proces proti Mirku Norcu, prvemu hrvaškemu generalu, obtoženemu vojnih zločinov, se bo začel 25. junija na Reki, so sporočili hrvaški pravosodni organi. Norac je osumljen, da je bil oktobra 1991 vpleten v poboj kakih petdesetih srbskih civilistov na območju Gospiča. Poleg Norca bodo 25. junija sodili tudi štirim njegovim nekdanjim sodelavcem, ki naj bi umorili 24 civilistov srbske narodnosti. Gre za Tihomirja Oreškoviča, Milana Šaniča, Ivico Rožiča ter Stjepana Grandiča.
Črnogorski socialisti vztrajajo proti zakonu
05. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vladajoča koalicija DOS je sinoči vnovič pozvala koalicijsko partnerico, črnogorsko Socialistično narodno stranko (SNP), naj spremeni svojo odločitev in podpre zakon, ki bo omogočil izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Sestanek vodij Demokratske opozicije Srbije se je končal okoli polnoči. Predsednik Državljanske zveze Srbije Goran Svilanović je z dogovori znotraj DOS-a zadovoljen, saj so dosegli skupno stališče glede SNP in zveznega zakona, po katerem bi omogočili predajo Slobodana Miloševića haaškemu sodišču.
ZDA pritiskajo na Koštunico
10. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, ki mu poznavalci očitajo, da v mnogih pogledih, najbolj pa glede Kosova, niti ni toliko drugačen od svojega predhodnika, je znan po nasprotovanju izročitvi Miloševića sodišču v Haagu. Pa vendar je sinoči v New Yorku prejel nagrado državnik leta 2000. Ugledni inštitut, ki proučuje odnose med Vzhodom in Zahodom, mu jo je podelil zaradi zaslug pri končanju Miloševićevega režima.
Haag zavrnil prošnjo Plavšićeve
02. 05. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo prošnjo nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da bi odložili sodni proces proti njej. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je namreč 11. aprila zaprosil za odložitev procesa oziroma za ločitev procesa proti Plavšićevi od procesa proti nekdanjemu predsedniku parlamenta RS Momčilu Krajišniku. Pavić je prošnjo utemeljil s pomanjkanjem časa in denarja, kar naj bi ga oviralo pri pripravi obrambe.
Miloševiću podaljšali pripor
30. 04. 2001 00.00
Nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću, ki ga obtožnica bremeni korupcije in zlorabe položaja, so danes za dva meseca podaljšali pripor. Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine Del Pontejeva pa je izjavila, da ni več vprašanje, če bodo Miloševića izročili mednarodnemu sodišču, temveč kdaj ga bodo izročili. Za koliko časa so nekdanjemu predsedniku podaljšali pripor, Miloševićev odvetnik Toma Fila ni povedal, je pa napovedal, da se bo na današnjo odločitev beograjskega okrožnega sodišča o podaljšanju pripora Miloševiču za dva meseca, pritožil na vrhovnem sodišču. Za beograjsko tiskovno agencijo Beta je še dodal, da je potrebno vse postopke končati v šestih mesecih in da bo takrat jasna usoda nekdanjega predsednika.
Obtožnica tudi zoper Tuđmana
28. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je v petkovem pogovoru za ameriško televizijo CNN potrdila, da je imela pripravljeno obtožnico proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu. Na vprašanje, ali je pripravljala obtožnico proti Tuđmanu, je Del Pontejeva sprva odgovorila, da "naj pokojnik počiva v miru", nato pa potrdila obstoj obtožnice. Ta ga je, kot je še dejala glavna tožilka haaškega sodišča, bremenila vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.