Del
Rezultati v NBA ligi
18. 04. 1998 12.37
Košarkarji Utah Jazza so sinoči v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA na gostovanju premagali Phoenix Suns s 102:99 in bodo redni del prvenstva končali na prvem mestu, s tem pa bodo imeli v vseh dvobojih tudi prednost domačega igrišča.
EIB namenja posojilo za podzemno železnico v Budimpešti
18. 04. 1998 11.52
Evropska investicijska banka (EIB) je namenila 200 milijonov ekujev posojila za izgradnjo nove proge podzemne železnice v Budimpešti, so sporočili iz banke. Nova linija bo "prečkala" Donavo in južni del madžarske prestolnice povezala s poslovnim središčem. S pomočjo posojila bodo v Budimpešti zgradili 7,3 kilometra proge, na kateri bo 10 postaj, denar pa je namenjen tudi za nakup vlakov, ki bodo lahko prepeljali skorajda pol milijona potnikov dnevno.
Na zadnjem novem belgijskem bankovcu Magritte
17. 04. 1998 16.24
Z novim bankovcem za 500 frankov, poslanim v obtok ta teden, je Belgija počastila enega svojih največjih slikarjev, surrealista Reneja Magrittea. Poleg portreta slikarja na prvi, so na hrbtni strani bankovca upodobljeni liki iz nekaterih njegovih najbolj znanih del. Gre za zadnji novi bankovec, ki ga je v obtok dala Nacionalna banka Belgije. Poleg tega bo njegova življenjska doba kratka - čez manj kot štiri leta, z januarjem 2002, bodo namreč v državah Evropske unije, ki bodo uvedle evro, nacionalni denar nadomestili skupni bankovci in kovanci.
Slovenija in Italija podpisali sporazum o skupnem sodelovanju v vinogradništvu in vinarstvu
15. 04. 1998 17.51
Predstavniki Kmetijsko- veterinarskega zavoda Nova Gorica, Italijanske zveze kmetov, Univerze v Vidmu, italijanskega podjetja Agrotehnica Isontina in slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so danes podpisali sporazum o izvedbi in financiranju projekta inovacije in razvoj tehnologije na področju vinogradništva in vinarstva. Slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj je današnji podpis označil kot uvod v tesnejše sodelovanje dveh držav pri kmetijstvu, predvsem z vidika podpore domačemu kmetijstvu pri vključevanju v Evropsko unijo.
Jelcin podpisal zakon o nacionalizaciji vojnega plena Rdeče armade iz Nemčije
15. 04. 1998 16.22
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes podpisal zakon o nacionalizaciji umetniških del, ki jih je Rdeča armada po drugi svetovni vojni zaplenila v Nemčiji in prepeljala v takratno Sovjetsko zvezo. Hkrati je naložil ustavnemu sodišču, da preuči, če je zakon v skladu z ustavo.
Razmere na slovenskih cestah
14. 04. 1998 12.57
Ceste po državi so mokre in spolzke, zato voznike opozarjajo na previdnejšo vožnjo.
Čečenski premier lani prejel več dohodkov kot Jelcin
14. 04. 1998 08.35
Čečenski premier Šamil Basajev je razkril, da so njegovi dohodki v lanskem letu presegli dva milijona dolarjev, kar je šestkrat toliko kot dohodki ruskega predsednika Borisa Jelcina. Jelcinovi dohodki v letu 1997 so namreč znašali skoraj dva milijona rubljev, kar je okoli 330.000 dolarjev.
Močnejši potres v Sloveniji
12. 04. 1998 14.12
Kot poročajo italijanski viri je SZ del Slovenije danes prizadel močnejši potres. Domnevno je bil epicenter v okolici Kobarida. Jakost potresa ocenjujejo na 8 stopno po Mercallijevi lestvici (5,5 po Rihtarjevi lestvici). Po sedanjih podatkih srmtnih žrtev ni bilo. Ena oseba pa je bila ranjena.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Umaknili kondome, ki puščajo
11. 04. 1998 10.35
Na Japonskem so s tržišča umaknili zelo priljubljene kondome - med drugim so jih zastonj delili na olimpiadi v Naganu, ker so ugotovili, da puščajo. Od 315 kondomov, ki so jih oblasti pregledale, jih je šest imelo majhne luknjice, skozi katere je lahko stekla voda. Za razliko od navadnih kondomov, ki so narejeni iz lateksa, so ti izdelani iz poliuretana, večji del zalog pa so Japonci že pokupili. Na Japonskem je poraba kondomov zelo velika tudi zato, ker kontracepcijska tableta ni dovoljena.
Sneg in deževje v Španiji
10. 04. 1998 17.47
Zaradi silovitega deževja in snega so se morali v Španiji na današnji veliki petek odpovedati nekaterim tradicionalnim velikonočnim slovesnostim. Slabo vreme je zlasti prizadelo severni del države. Hitrost vetra je na obalnih območjih dosegla hitrost do 90 kilometrov na uro. Oblasti so v Pirenejih opozorile na nevarnost plazov.
Srbi se vračajo v Drvar
10. 04. 1998 09.46
Približno 130 Srbov iz Bosne in Hercegovine se je danes vrnilo v Drvar, ki je v skladu z Daytonskim sporazumom del hrvaško-muslimanske federacije. Srbski povratniki so se vselili v hiše, ki so jih pred tem zapustili hrvaški vojaki, je sporočil predstavnik mednarodnega posrednika za BiH Carlosa Westendorpa. V Drvar se je po lanskih lokalnih volitvah, kot navaja agencija Tanjug, doslej vrnilo približno 1100 Srbov.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Japonska odobrila posojilo Indoneziji
09. 04. 1998 09.42
Japonska je Indoneziji odobrila finančno pomoč v višini dveh milijard dolarjev. Japonski premier Ryutaro Hašimoto je povedal, da bo polovico prispevala japonska uvozno-izvozna banka, preostala milijarda dolarjev pa bo del finančnega paketa pomoči, ki ga pripravlja Mednarodni denarni sklad.
Poslanci sprejeli splošni del proračuna
09. 04. 1998 09.00
Poslanci DZ so sprejeli splošni del proračuna, ki predvideva, da bodo celotni prihodki državnega proračuna v letošnjem letu znašali 840,9 milijarde tolarjev, odhodki pa 870 milijard tolarjev. Proračunski primanjkljaj bo znašal 29,1 milijarde tolarjev, kar je za 0,4 milijarde manj od prvotno predvidenega in znaša 0,9 odstotka BDP.
S pomočjo Sonc na vrhu zopet Jazzerji
07. 04. 1998 07.37
Na zahodu se še vedno "tepejo". V sinočnjem krogu severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA so namreč Sonca (Phoenix) pošteno opekla Nadzvočnike iz Seattla ter jim krepko zamešala štrene v boju za prvo mesto na zahodu. Za goste iz Arizone sta bila najuspešnejša Danny Manning (23) in Rex Chapman, ki je dosegel dva odločilna koša tik pred zvokom zaključne sirene. Marko Milič v tem srečanju ni dobil svoje priložnosti. Željo nastopiti v končnici, v New Jerseyju uresničuje Sam Casell, ki je bil tokrat s 35 točkami najuspešnejši strelec v tekmi proti Sršenom iz Charlotte. S sinočnjim uspehom so tako Mrežice zmago pred Čarovniki iz Washingtona za osmo, poslednje, mesto, ki še vodi v končnico. Podobno kot Casell v New Jerseyju je v Orlandu blestel Nick Anderson, saj je dosegel le točko manj od zgoraj omenjenega igralca ter s tem Čarovnijo obdržal v bitki za nadaljevanje tekmovanja. Za Mrežicami zaostajajo za eno zmago, še pomembneje pa je, da so uspeli prekiniti serijo treh zaporednih porazov. Tokratna njihova žrtev so bili košarkarji iz Philadelphije, ki jim tudi tokrat ni mogel pomagati niti Allen Iverson (23) . V San Antoniju je Rasheed Wallace dosegel 28 točk, s vključno dvema odločilnima prostima metoma ob koncu zadnje četrtine ter Portland od Minnestote, za šesto mesto na zahodu, oddaljil za tri zmage. V končnici srečanja sta imela vse niti zmage v svojih rokah Jaren Jackson in Vinny Del Negro, vendar sta oba zgrešila meta za tri točke, Ostroge pa so tako morale priznati že 24. poraz v sezoni.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Černomirdin podprl Kirijenka za predsednika vlade
06. 04. 1998 10.40
Nekdanji ruski premier Viktor Černomirdin je v pogovoru za rusko televizijo podprl Sergeja Kirijenka, ki ga je predsednik Boris Jelcin predlagal za novega predsednika vlade. Černomirdin je priznal, da je bil ob odstavitvi s premierskega položaja sicer zbegan, vendar pa je bil ves čas svojega vodenja vlade na kaj takšnega pripravljen.
Indonezijska vlada uvedla sankcije proti 14 bankam
05. 04. 1998 10.29
Indonezijske oblasti so včeraj razpustile sedem bank, sedem pa jih postavile pod skrbništvo zaradi "velikih težav z likvidnostjo", je sporočil indonezijski finančni minister Fuad Bawazier.
Van Goghov muzej bo začasno zaprl svoja vrata
03. 04. 1998 17.22
Van Goghov muzej v Amsterdamu bo 1. septembra za osem mesecev zaprl vrata. Medtem bodo muzej obnovili, zgradili pa bodo tudi dodatno krilo, je danes sporočilo vodstvo muzeja. Muzejska stalna zbirka predstavlja pomemben del opusa nizozemskega slikarja iz 19. stoletja Vincenta Van Gogha. Novo krilo muzeja bodo odprli z razstavo, ki bo posvečena Vincentovemu bratu Theu Van Goghu, ki je bil njegov svetovalec in zaupnik. V času, ko bodo v muzeju potekala obnovitvena dela, bo del stalne zbirke na ogled v bližnjem Rijksmuseumu. Van Goghov muzej naj bi ponovno odprli maja 1999.
Kip meseca aprila - delo Janeza Zorka
02. 04. 1998 17.48
V kiparski galeriji Latobia bodo v torek, 7. aprila, predstavili kip meseca aprila, in sicer je direktorica Centra Brdo pri Kranju Danica Purg izbirala med deli Janeza Zorka v njegovem francoskem ateljeju. V Latobii bodo ob tej priložnosti razstavili Zorkov kip Srečanje iz belgijskega marmorja ter njegove male plastike iz kamna in lesa. Razstava bo šesta predstavitev Janeza Zorka v Sloveniji. Janez Zorko, rojen leta 1939 v Podgorju nad Sevnico, od leta 1964 živi v Parizu, kjer se je šolal na Visoki šoli za risanje, grafiko, kiparstvo in modelarstvo. Med letoma 1974 in 1986 je predaval estetiko na oddelku lepih umetnosti in umetniških znanosti na pariški univerzi Pantheon-Sorbonne. Od leta 1969 ima na Montparnassu svoj atelje. Zorko je svoja dela predstavil na 28 samostojnih razstavah, 136 skupinskih razstavah in treh simpozijih, v Franciji je postavil 6 javnih monumentalnih del, prejel pa je tudi pet nagrad.
SFOR na Palah namestil enote in oklepna vozila
02. 04. 1998 17.47
Mirovne enote SFOR so danes na Pale poslale okoli sto oklepnih vozil s 400 do 500 vojaki. Več tankov in blindiranih vozil je nameščenih v oddaljenosti 50 metrov od hiše nekdanjega srbskega voditelja Radovana Karadžića. Del enot SFOR je nameščen tudi pred uradom srbskega člana predsedstva BiH Momčila Krajišnika. Območje Pal preletavajo helikopterji. Po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa so viri zveze NATO v Bruslju akcijo označili kot običajen pregled.
Nogomet: V ligi prvakov bolj ali manj po pričakovanjih
02. 04. 1998 11.09
Zadetka Fernanda Morientesa in Christiana Karambeuja sta spravila v delirij privržence nogometa v španskem glavnem mestu. Sinoči je namreč Real v prvi tekmi polfinala evropske lige prvakov z 2:0 premagal trenutnega (še) prvaka Borussio iz Dortmunda. Podobno zmagoslavje kot v Madridu, le še večje, so doživeli gledalci tudi v Torinu, kjer je Alessandro Del Piero s tremi zadetki dokazal, da je pravi pogonski stroj "Stare dame". Juventus je Monaco premagal s 4:1.
Primorski slovenistični dnevi v Beneški Sloveniji
02. 04. 1998 08.17
V organizaciji Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm se bodo danes v občinski dvorani v Špetru v Beneški Sloveniji začeli dvodnevni Primorski slovenistični dnevi. Letošnji, že 9. posvet primorskih slovenistov z obeh strani meje bo namenjen obravnavi slovenskega jezika ob italijansko-slovenski meji in spoznavanju kulturnih posebnosti Beneške Slovenije.
NUK: Predavanje in razstava o Heinrichu Heineju
01. 04. 1998 16.19
V Narodni in univerzitetni knjižnici bo od ponedeljka, 6. aprila, naprej na ogled razstava o življenju in delu nemškega poznoromantičnega pesnika Heinricha Heineja (1797-1856), ki so jo v nacionalni knjižnici pripravili v sodelovanju z Goethe-Institutom iz Zagreba in francoskim inštitutom Charles Nodier iz Ljubljane. Poldrugo uro pred odprtjem razstave (ob 17. uri) pa bo v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti o Heineju predaval Jean-Pierre Lefebvre, profesor s pariške Ecole Normale Superieure.
Več sredstev, namenjenih za avtoceste?
01. 04. 1998 15.55
Državni zbor je dopoldanski del redne seje v celoti namenil splošni razpravi o rebalansu nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji, ki je v hitrem zakonodajnem postopku, predvideva pa skoraj stoodstotni dvig vrednosti progama iz 2,17 milijarde dolarjev na 4,1 milijarde.
Slovenija uradno začela pogajanja o članstvu v EU
31. 03. 1998 17.10
Slovenija je danes uradno začela pogajanja o članstvu v Evropski uniji. Postopek je bil sprožen s kratko medvladno konferenco v Bruslju, na kateri so se zbrali zunanji ministri petnajsterice in vodja slovenske diplomacije Boris Frlec v spremstvu ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja.
Fotografska razstava Evgena Bavčarja v Trstu
31. 03. 1998 11.12
V tržaškem Društvu slovenskih izobražencev so sinoči odprli razstavo slovenskega fotografa Evgena Bavčarja, ki živi in dela v Parizu. Po predstavitvi avtorja in njegovega dela so navzoči, med njimi sta bila tudi konzul Slovenije v Trstu Zorko Pelikan in pisatelj Boris Pahor, razpravljali o predstavljanju slovenske literature, zlasti primorske in tržaške, v svetu. Bavčar je namreč zaslužen tudi za mnoge prevode slovenskih del v francoščino.
Češka vlada se bo morala zadolžiti
30. 03. 1998 12.32
Češka vlada se bo morala v prihodnjih nekaj letih v državi in tujini najverjetneje zadolžiti za približno 110 milijard kron, da bi pokrila izgube v državnih družbah in institucijah za sanacijo bank, je napovedal češki finančni minister Ivan Filip. Minister bo ta teden vladi predstavil analizo, po podatkih katere so pokrite in nepokrite izgube, ki izvirajo iz neizplačanih terjatev v procesu transformacije, ob koncu minulega leta dosegle 170 milijard kron. Ker je pričakovati, da bo del teh terjatev kljub temu ostal neporavnan, bo vladi ostalo 107,6 milijarde kron primanjkljaja, zatrjuje minister Filip, ki priporoča, da bi ta primanjkljaj preoblikovali v standardni državni dolg v obliki obveznic in posojil. Glavnina omenjenih izgub je bila ustvarjena v dveh institucijah za sanacijo domačih bank ter državni banki. Izdajanje državnih obveznic in tuja posojila pa bi znatno povečala skupno zadolženost države. Vendar pa minister Filip meni, da večja stopnja zadolženosti ne bo ogrozila finančnega položaja ali kreditnega ratinga države, saj ne gre za problem, ki bi bil češki vladi neznan.
Clinton se je poklonil žrtvam apartheida
28. 03. 1998 13.11
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki je na obisku v Južni Afriki, je obiskal črnsko predmestje Johannesburga Soweto. Tam je položil venec k spomeniku Hectorja Petersona ter se tako poklonil žrtvam apartheida. V pogovoru z južnoafriškimi poslovenži pa je Clinton napovedal, da bodo ZDA odpisale del dolgov državam črne Afrike.