Demokratična
DeSUS na volitve okrepljena
01. 09. 2000 00.00
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) bo na jesenskih državnozborskih volitvah nastopila skupaj s strankama DEUS-Liga za Slovenijo in Istrski demokratski zbor. Svet DeSUS je namreč na današnji seji podprl pripojitev stranke DEUS-Lige za Slovenijo, pod pogojem, da se slednjo izbriše iz registra političnih strank, ter pobudo Istrskega demokratskega zbora, da v predvolilni kampanji podpre program stranke DeSUS, zlasti na območju občin Izola, Piran in Koper.
Pukšičeva komisija potrdila končno poročilo
29. 08. 2000 00.00
Pukšičeva komisija, ki je več kot dve leti preiskovala zlorabe javnih pooblastil med lastninjenjem, zlasti v Elanu in Smeltu, je danes vendarle potrdila končno poročilo in sprejela sklep, da se je CK ZKS nezakonito financiral s sredstvi delovnih organizacij preko črnih računov in dvigovanjem gotovine ter prelivanjem financ preko organizacij sumljivega porekla v tujini, ki so bile ustanovljene z namenom pranja denarja. Opozicija je poročilo že razglasila za konstrukt, utemeljen na številnih ugibanjih, ponarejenih dokumentih in lažnih izpovedih neverodostojnih prič. Kljub temu večina med trinajstimi predlogi sklepov ni potrdila le enega: tistega, ki bi politično odgovornost zaradi zastaranja številnih primerov gospodarskega kriminala naprtil Janezu Drnovšku in Meti Zupančič. Sicer pa je ob splošnih ugotovitvah, da prejšnja slovenska oblast ni bila demokratična in da organi pregona niso uspešno preganjali najhujših primerov kraje družbenega premoženja, komisija med drugim sklenila še, da je zaradi ravnanja sodnika Šubica zastaral kazenski pregon zoper Aljančiča in Kodra, da je Kučan pred preiskovalno komisijo spreminjal navedbe ter da se je partijski centralni komite nezakonito financiral s pomočjo črnih računov v podjetjih in pranjem denarja v tujini. Pukšič je dognanja komisije razglasil za veliko politično zmago. Poročilo in sklepe pa mora potrditi še državni zbor. Dokumenta naj bi skupaj z odklonilnim ločenim mnenjem Sama Bevka obravnaval na svoji zadnji seji v tej sestavi.
"Izginil" Ivan Stambolič
26. 08. 2000 00.00
Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.
Barak napoveduje sprejem ustave
20. 08. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je v današnjem pogovoru za izraelski radio napovedal sprejem ustave ter reformo šolstva in služenja vojaškega roka. Po Barakovih besedah mora Izrael sprejeti ustavo v enem letu, če želi ostati demokratična družba, ki spoštuje tradicijo. Izrael namreč nima ustave, temveč le temeljno zakonodajo. Verske organizacije menijo, da ustavno podlago države predstavlja judovska knjiga Tora.
Poziv Demokratične opozicije Srbije Draškoviću
07. 08. 2000 11.56
Demokratična opozicija Srbije je sinoči pozvala vodjo Srbskega gibanja obnove (SPO) Vuka Draškovića k dogovoru o predsedniškem kandidatu in o enotnem nastopu na vseh volitvah, ki bodo 24. septembra v ZR Jugoslaviji.
Bajuk predsednik Nove Slovenije
05. 08. 2000 08.24
Več kot 200 ustanovnih članov je na včerajšnjem popoldanskem ljubljanskem ustanovnem zboru Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke za predsednika stranke soglasno izvolilo Andreja Bajuka, ki je bil tudi pobudnik omenjene stranke.
Bajuk predsednik Nove Slovenije
05. 08. 2000 00.00
Več kot 200 ustanovnih članov je na včerajšnjem popoldanskem ljubljanskem ustanovnem zboru Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke za predsednika stranke soglasno izvolilo Andreja Bajuka, ki je bil tudi pobudnik omenjene stranke.
Bajuk predsednik Nove Slovenije
05. 08. 2000 00.00
Več kot 200 ustanovnih članov je na včerajšnjem popoldanskem ljubljanskem ustanovnem zboru Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke za predsednika stranke soglasno izvolilo Andreja Bajuka, ki je bil tudi pobudnik omenjene stranke.
Albrightova za udeležbo na volitvah
01. 08. 2000 16.48
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je v Rimu pozvala srbsko opozicijo k udeležbi na septembrskih volitvah. ''Pomembno je, da se demokratična opozicija v Srbiji zedini in enotna sodeluje na volitvah,'' je dejala Albrightova po pogovoru z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem. Po njenem mnenju so volitve priložnost za opozicijo, da se poenoti, kar bi ta tudi morala storiti, prav tako pa bi morala predlagati skupnega kandidata.
Zunanji ministri za rešitev krize v ZRJ
15. 07. 2000 10.46
Zunanji ministri držav JV Evrope so na konferenci na Ohridu danes oblikovali skupno izjavo, v kateri so opozorili, da bi najnovejša politična kriza v ZRJ lahko ogrozila stabilnost na območju, in pozvali k vrnitvi vseh beguncev na Kosovo ter vzpostavitvi visoke stopnje avtonomije v pokrajini. Podprli so tudi vse demokratične sile v ZRJ, ki jih zatira režim jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in poudarili nujnost pospešitve in uresničitve Pakta stabilnosti za JV Evropo. V izjavi so poudarili, da čakajo trenutek, ko bo demokratična Jugoslavija sodelovala s sosednjimi državami in se vključila v mednarodno skupnost in njene strukture.
Združitev slovaških strank
14. 07. 2000 17.41
Stranka slovaškega premiera Mikulaša Dzurinde Slovaška demokratična in krščanska unija je z Demokratično unijo ministra za gospodarstvo Lubomira Haraša podpisala sporazum, ki predvideva združitev obeh strank. Po besedah Haraša so sporazum podpisali v upanju, da se bodo na Slovaškem združile demokratične sile. Sporazum bo veljaven, ko ga bodo na izrednem zasedanju predvidoma 26. avgusta potrdil tudi na kongresu Demokratične unije.
Zagožen in Janša o odločitvi v DZ
14. 07. 2000 08.50
Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.
Bo Izrael priznal palestinsko državo?
13. 07. 2000 19.19
Ameriški posredniki iz Camp Davida so sporočili, da so se Izraelci in Palestinci danes v Camp Davidu začeli pogajati o glavnih spornih vprašanjih. Ameriški predsednik Bill Clinton zaenkrat ne bo predstavil lastnih idej za rešitev glavnih vprašanj - vprašanja statusa Jeruzalema, ki ga obe strani želita za prestolnico, meja palestinske države in treh milijonov palestinskih beguncev.
Obsodba sporazuma med srbskimi voditelji in ZN
02. 07. 2000 20.34
Albanski stranki Demokratična stranka Kosova (DSK) in Enotno demokratično gibanje (EDG) obsojata sporazum, ki so ga srbski voditelji sklenili z Združenimi narodi, in s katerim želijo po njihovem mnenju razdeliti Kosovo na kantone, so danes poročali kosovski mediji.
Črna gora za evropsko integracijo
06. 06. 2000 07.36
Črna gora je odločena prizadevati si za integracijo v demokratično Evropo ''z ali brez Srbije'', je včeraj po srečanju s portugalskim zunanjim ministrom Jaimejem Gamo v Lizboni izjavil črnogorski predsednik Milo Đukanović.
Srbija z Miloševićem nima prihodnosti
24. 05. 2000 16.47
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je na zasedanju zunanjih ministrov zveze NATO v Firencah poudarila, da Srbija s Slobodanom Miloševićem nima prihodnosti. Po njenem mnenju Zahod Srbiji ne more vsiliti demokratične rešitve, lahko pa spodbuja demokratično opozicijo. Albrightova je še zatrdila, da je demokratična Srbija dobrodošla v Evropi in mednarodni skupnosti.
55. obletnica zadnjih bojev
14. 05. 2000 17.56
Predsednik republike Milan Kučan je na današnji osrednji proslavi ob 55. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi, ki so potekala na Poljani nad Prevaljami, v svojem govoru med drugim poudaril, da nas spominsko srečanje ob tej obletnici lahko navdaja s samozavestjo, ponosom in obetavnim pogledom v prihodnost. Ob tej priložnosti je položil tudi venec k spomeniku Svobodi in miru, med drugim pa je spregovoril tudi o aktualnih političnih dogodkih v Sloveniji. Omenjeno prireditev so pripravili območni odbor ZZB NOB Mežiške doline, Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Mežiške doline in Koroški muzej Ravne na Koroškem.
Robertson danes na Brdu pri Kranju
11. 05. 2000 15.24
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson in v. d. predsednika vlade Janez Drnovšek sta danes na Brdu pri Kranju spregovorila na mednarodni konferenci s temo zveza NATO, Evropska unija in JV Evropa v 21. stoletju. Kot je poudaril Robertson, je Slovenija zgled za regijo kot demokratična in stabilna država, ki je del rešitve in ne del problema, ki je majhna država, a velik partner. Slovenija je tudi resna kandidatka za članstvo v zavezništvu, je dodal, pri čemer je poudaril, da odgovornost za članstvo nosijo kandidatke same, saj bodo morale na poti v članstvo izvesti še nekaj precej zahtevnih reform. Robertson sicer ne dvomi, da jim to ne bo uspelo.
Odpovedano zborovanje v Požarevcu
09. 05. 2000 15.06
Srbska demokratična opozicija je nekaj ur preden bi se moralo začeti protirežimsko zborovanje v Požarevcu, to zborovanje danes odpovedala. Namesto tega naj bi prihodnji ponedeljek v Beogradu potekal protest z naslovom Proti terorju-za demokratične volitve, je poročal beograjski radio B2-92.
Pisatelji zaskrbljeni zaradi vojne v Čečeniji
05. 05. 2000 19.32
Mednarodna pisateljska srečanja, ki jih organizira slovenski center Pen vsako leto maja na Bledu, oživljajo vojne z vseh koncev sveta. Kakor je bila prejšnja leta tema pogovorov vojna na Balkanu, je letos osrednjo vlogo odigrala vojna v Čečeniji. Njej je bilo posvečene večina današnje okrogle mize Mirovnega komiteja mednarodnega Pen >>Etika splošnih pravic pod pritiskom novih svetovnih ureditev<<.V okviru srečanja je dopoldne potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podrobno in na dolgo je grozote vojne v Čečeniji več kot šestdesetim udeležencem srečanja predstavil čečenski pisatelj Islam Elsanov in jih pozval, naj podpišejo apel za posredovanje mednarodne javnosti v Čečeniji, saj je dogajanje tam popolnoma ušlo izpod nadzora ruskim oblastem, domače upornike pa postavilo pred nepremostljivi zid. Njegov kolega iz ruskega centra Pen Lev Timofejev je posvaril pred škodljivimi posledicami čustvenega pristopa. Njuno soočenje je ponazorilo aktualno dilemo mednarodnega Pen. Boris A. Novak je na blejskem srečanju namreč odstopil kot predsednik Mirovnega komiteja, saj se ne strinja, da bo prihodnja svetovna konferenca Pen v Moskvi. Tam jo bo 22. maja letos organiziralo svetovno predsedstvo Pen, da bi podprlo demokratična prizadevanja v tej državi. Nekateri drugi člani te organizacije pa menijo, da mora Pen reagirati predvsem na nedemokratične procese v Rusiji, na prvem mestu agresijo nad čečenskim prebivalstvom. Da bi Mirovni komite dokončno oblikoval svoje stališče, ki ga bo predstavil na svetovni konferenci, se bo danes, tretji dan mednarodnega srečanja, pozno zvečer sestal znova. Ljubljanska županja Viktorija Potočnik, ki je udeležence srečanja danes v Mestni hiši pogostila s kosilom, je opazila, da dopoldanska problematika še tli v njihovih mislih in da se ji bodo posvečali še naprej. Zelo verjetno se bo to dogajalo do nedelje, ko se bo pisateljsko druženje zaključilo.
Schüssel o posledicah izolacije EU
26. 04. 2000 14.19
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel se je v pogovoru za hamburški tednik Die Zeit zavzel, da naj bi demokratični značaj Avstrije proučila neodvisna skupina.
Evropski pogledi na evropska prizadevanja Slovenije
26. 04. 2000 07.41
Združenje slovenskih evrorealistov in evroskeptikov Neutro je včeraj v Cankarjevem domu pripravilo okroglo mizo z naslovom Evropski pogledi in evropska prizadevanja Slovenije ter predstavila knjižico Temeljna kritična dejstva o Evropski uniji, prevod dela irskega profesorja socialne ekonomije Anthonyja Coughlana. Na okrogli mizi so sodelovali borec za pravice Slovencev v zamejstvu Samo Pahor, urednik revije 2000 Peter Kovačič-Peršin in predsednik Demokratske stranke Slovenije Miro Macher.
Račanov odziv na Borkovićeve grožnje
16. 04. 2000 12.36
Hrvaški premier Ivica Račan je po petkovem sprejemu deklaracije o sodelovanju Hrvaške s haaškim mednarodnim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo izpostavil pravico vseh do svobode izražanja in dialoga, poudaril pa, da demokratična Hrvaška ne more pristati in tolerirati groženj ter izsiljevanj z žvenketanjem orožja in izzivanjem državljanske vojne.
Čestitke zavezniku opozicije
28. 03. 2000 15.19
Ameriški predsednik Bill Clinton je v telefonskem pogovoru čestital novoizvoljenemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za zmago na volitvah. Čestitkam se je pridružil tudi podpredsednik Al Gore, oba s Clintonom pa sta v izjavah za javnost poudarila, da so bile nedeljske volitve pomemben mejnik v razvoju demokratične Rusije. Clinton je poudaril velik pomen, ki ga ima utrjevanje ruske demokracije in poglabljanje njenih mednarodnih odnosov.
Sankcije za ZRJ ostajajo
24. 03. 2000 11.39
Voditelji Evropske unije, ki zasedajo na vrhu EU v Lizboni, so danes potrdili ohranitev sankcij za Jugoslavijo toliko časa, dokler bo predsednik Slobodan Milošević ostal na oblasti. V osnutku izjave je zapisano, da bo le >>demokratična, kooperativna Srbija, ki bo živela v miru s svojimi sosedi, dobrodošla v evropski družini<<. V skladu s tem bo EU nadaljevala s pritiskom za demokratične spremembe.
Albanci zahtevajo poseben status v Črni gori
20. 03. 2000 13.55
Vodje albanskih političnih strank v Črni gori napovedujejo sprejetje izhodišč o posebnem statusu Albancev v tej republiki.
Veteranke ZZB NOB opozarjajo
08. 03. 2000 11.46
Vloga in udeležba žensk v slovenskem političnem prostoru je danes tako nizka, kot ni bila še nikoli po drugi svetovni vojni. Za spremembo tega stanja je nadvse pomembno celovito aktivno javno delovanje vseh, da bomo skupaj prispevali k večji udeležbi žensk v politiki, na glede na njihove politične, verske, narodnostne in druge razlike, poudarjajo ob 8. marcu v svojem sporočilu za javnost veteranke Zveze združenj borcev Narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB).
HDZ v razsulu
02. 03. 2000 21.56
Hrvaška demokratična skupnost, HDZ, še ne tako dolgo nazaj vodilna stranka v sosednji državi, po desetih letih delovanja razpada. Stranko sta zapustila njena najvidnejša in najpomembnejša člana: nekdanji zunanji minister Mate Granić in nekdanja Tuđmanova svetovalka Vesna Škare Ožbolt. Ustanovila bosta novo stranko: Demokratični center.
EU ukinila letalski embargo proti ZRJ
15. 02. 2000 09.44
Zunanji ministri EU so se dogovorili, da bo petnajsterica za šest mesecev ukinila letalski embargo proti ZRJ. Hkrati so se dogovorili za okrepitev finančnih sankcij proti Beogradu kot tudi za razširitev seznama jugoslovanskih državljanov, ki jim je zaradi povezanosti z režimom predsednika države Slobodana Miloševića prepovedan vstop v EU.
Znova protestna zborovanja proti črno-modri vladi
12. 02. 2000 10.06
V Avstriji se je več tisoč ljudi sinoči udeležilo demonstracij proti novi črno-modri vladi. Protestna zborovanja, na katerih so obsodili sodelovanje svobodnjaške stranke (FPOe) Jörga Haiderja v vladi, so potekala na Dunaju, v Salzburgu in Gradcu. Ulične demonstracije potekajo že od zaprisege vlade kanclerja Wolfganga Schüssla minuli petek.