Denar
MERCOSUR za skupni denar po vzoru evra
16. 12. 1997 10.05
Argentinski predsednik Carlos Menem se je na 13. vrhunskem srečanju gospodarske povezave južnoameriških držav MERCOSUR v Montevideu zavzel za skupno valuto te grupacije. Menem je napovedal, da bo Argentina v času svojega predsedovanja MERCOSUR-ju v prihodnjega pol leta pospešila projekt skupnega denarja po vzoru evra. Članice grupacije so Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, pridruženi članici pa Čile in Bolivija. Predsedstvo temu prostotrgovinskemu območju z 200 milijoni prebivalcev se menja na pol leta.
Policisti so včasih prijazni tudi do tatov
15. 12. 1997 08.18
Prebivalec mesta Ventimiglia v severni Italiji si je zaželel, da bi prihajajoče praznike preživel v pristnem razpoloženju in se odločil, da si bo prvič v življenju privoščil novoletno jelko. Ker denarja zanjo ni imel, je izpred trgovine skušal izmakniti razkošno okrašeno drevesce, vendar so ga pri njegovem početju opazili budni policisti. "Nikoli nisem imel novoletne jelke, ker si je nisem mogel kupiti," je potarnal možak, ko so ga varuhi reda in miru izprašali o njegovih namerah. Policisti so stvar vzeli pod drobnogled in ugotovili, da moški ni lagal, saj prejema 100.000 lir socialne pomoči na mesec, stanuje pa v stari, razpadajoči hiši. In ... policisti so se nato odločili za nenavadno akcijo ter zbrali denar, s katerim so 34-letnega možakarja, ki ima tudi težave zaradi odvisnosti od mamil, presenetili z novoletno jelko.
Nizozemci bodo tekmovali v hujšanju
09. 12. 1997 08.13
Na Nizozemskem bodo prihodnjo pomlad priredili prvo državno tekmovanje v hujšanju, ki ga organizira dobrodelni sklad St. Martinus iz mesta Baarn. Vsi, ki se bodo hoteli tekmovanja udeležiti, si bodo morali najprej poiskati sponzorje; to so lahko sorodniki, sosedje, ali pa npr. člani lokalne nogometne ekipe. Nato bodo s skladom podpisali pogodbo, v kateri se bodo obvezali, da bodo shujšali za določeno število kilogramov; številko bodo določili sami. Sponzorji bodo za vsak kilogram manj plačali določeno vsoto, seveda pa bodo tudi vestno preverjali, kako uspešen je tekmovalec. Tisti, ki jim v času "državnih tednov hujšanja", od 16. marca do 3. aprila, ne bo uspelo shujšati za toliko kilogramov, kolikor so napovedali in se obvezali s pogodbo, bodo morali "obdržano" težo plačati sam. Tisti pa, ki jim bo uspelo doseči cilj, bodo svoja imena lahko občudovali natisnjena v največjem nizozemskem časniku. Tekmovalec, ki mu bo uspelo zbrati največ denarja, bo osvojil častni naslov "nizozemskega šampiona v hujšanju". Zbrani denar bodo namenili brezdomskim otrokom.
Minister Gaber o potrebah in razvoju slovenskega šolstva
29. 11. 1997 13.31
Ni mogoče privoliti v to, da bi imeli na koncu manj sredstev, kot smo jih imeli letos, je ob dejstvu, da naj bi šolstvo za prihodnje leto iz proračuna dobilo približno 8 odstotkov k letošnjim sredstvom, kar je manj kot pospravi inflacija, v pogovoru za sobotno prilogo Dela dejal minister za šolstvo in šport <b>Slavko Gaber</b>. To bi po njegovih besedah pomenilo občutno manj možnosti za razvijanje osnovnega šolstva in vrtcev. Še bolj pa ga skrbi, kaj bo, če prihodnje leto ne bo mogoče vpisati 2000 več študentov kot letos. Če se to zgodi, se bo normalen razvoj na tem področju ustavil, Nujno je, da Slovenija za izobraževanje nameni 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudaril. Tiste, ki šele prihajajo, je treba oborožiti z znanjem, če hočejo dobiti ustrezno delo in prispevati denar za skupni razvoj in tudi za pokojnine. Minister Gaber je izrazil bojazen, da se koalicija tega ne zaveda dovolj. In če bo tako tudi v prihodnje, je, kot je dejal, bolje, da se odpovemo retoriki o enakopravnem mestu v Evropi.
V DZ ponovno glasovanje o že sprejetem amandmaju poslanske skupine ZLSD
28. 11. 1997 14.09
Državni zbor (DZ) je četrti dan 16. izredne seje ponovno glasoval o že včeraj sprejetem amandmaju poslanske skupine ZLSD, po katerem naj bi postavko ministrstva za zdravstvo, namenjeno zbiranju krvi in organov za presajanje, povečali za dobrih 44 milijonov tolarjev, in amandma zavrnil. Poslanci so zatem prešli na odločanje o dopolnilih k proračunskim postavkam ministrstva za šolstvo in šport. Od 27 vloženih so doslej sprejeli le vladni amandma, s katerim so pri ministrstvu s prerazporejanjem sredstev in dodatnim zadolževanjem v višini 2,3 milijarde tolarjev odprli 53 novih postavk v okviru ekonomskega namena investicij. Denar za investicije je tako med drugim namenjen za 14 osnovnih šol, 15 srednjih šol, pet gimnazij in štiri fakultete. Omenjeno ministrstvo ima tako skupaj za 127,3 milijarde tolarjev sredstev.
Nov kandidat za avstrijskega predsednika
26. 11. 1997 15.24
Karl Walter Nowak se bo kot kandidat državljanske iniciative <i>Nevtralna Avstrija</i> potegoval za mesto predsednika Avstrije na spomladanskih predsedniških volitvah. Kandidaturo za šefa avstrijske države so že prijavili sedanji predsednik Thomas Klestil, voditeljica stranke Liberalni forum Heide Schmidt in dunajski gradbenik Richard Lugner.
Dogajanja na svetovnih in Ljubljanski borzi
24. 11. 1997 15.31
Konec preteklega meseca je prinesel zlom tečajev delnic na svetovnih borzah. Gospodarske in denarne težave azijskih tigrov ter politična nestabilnost v Hong kongu, so povzročile občutnejši padec indeksa Hang Seng, čemur je sledil padec na vseh pomembnejših svetovnih borzah. <br< Zadnji dve leti so borzni indeksi nenehno naraščali, kar še posebej velja za ameriški kapitalski trg, kamor se je preko vzajemnih skladov stekala ogromna količina novega denarja. Ta novi denar je preko vseh razumnih meja napihnil cene delnic še na vseh ostalih pomembnejših trgih. Vedno več je bilo analitikov, ki so opozarjali, da se bo nenehna rast enkrat končala, kar se je tudi zgodilo.
Atomium v prenovljeni podobi
12. 11. 1997 00.00
V okviru priprav na leto 2000, ko bo Bruselj evropska kulturna prestolnica, se mestne oblasti pripravljajo na obnovo najznamenitejšega simbola belgijske prestolnice, Atomiuma.Tega je od postavitve leta 1958 čas že pošteno načel. Železno strukturo, katere najvišja točka sega 102 metra nad zemljo in nudi razgled nad celim mestom, je treba pripraviti na novo tisočletje, pravijo mestne oblasti. Belgija in Bruselj naj bi v prenovo strukture namenila več kot 30 milijonov mark. Za ta denar naj Atomiuma, ne bi zgolj očistili in popravili, temveč po nekaterih načrtih tudi nekoliko spremenili.