Discovery

Ruska vesoljska ladja spet v orbiti

18. 10. 2003 00.00

Ruska vesoljska ladja Sojuz je z ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu uspešno poletela proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Narodnostno mešano posadko sestavljajo priznani in izkušeni astronavti.

Kitajska - vesoljska velesila

15. 10. 2003 00.00

Kitajska je z vesoljskega izstrelišča Jiuquan v puščavi Gobi na zahodnem robu Notranje Mongolije 1440 kilometrov zahodno od Pekinga izstrelila nosilno raketo CZ-2F – "dolgi pohod". S tem se je pridružila nekdanji Sovjetski zvezi oz. Rusiji in ZDA, ki sta bili doslej v 42 letih edini sposobni utirjanja vesoljskih plovil s človeško posadko.

Zanikali poročila o odkritju mumije Nefretete

03. 09. 2003 00.00

Egiptovski arheologi so zanikali odkritje mumije legendarne egipčanske kraljice Nefretete. Ameriška televizija Discovery je namreč junija predvajala posnetke neke egipčanske mumije, za katero so menili da obstaja velika verjetnost, da pripada Nefretete.

Raketoplani pod nadzorom vohunskih satelitov

30. 03. 2003 00.00

Administrator Ameriške vesoljske agencije NASA Sean O'Keefe je sporočil, da bo ameriška Nacionalna agencija za posnetke in zemljevide odslej s svojimi sateliti spremljala polete raketoplanov in jih slikala.

Vesoljski podvigi v prihodnosti

09. 02. 2003 00.00

Natančni razlogi nesreče raketoplana Columbie še vedno niso znani. Strokovnjaki opozarjajo na zastarelost vesoljskih polovil, ki jih uporablja ameriška vesoljska agencija. Kako se bo v prihodnosti razvijal ameriški vesoljski program in kako bo nesreča vplivala na prihodnost raziskovanja vesolja?

Evropski 'oskar' za Almodovarja

08. 12. 2002 00.00

Španski film Govori z njo rešiserja Pedra Almadovarja je postal letošnji evropski film leta. Na podelitvi evropskih filmskih nagrad 2002 pa so včeraj zvečer v Rimu Almadovarja izbrali tudi za najboljšega režiserja in scenarista.

Vrnitev vesoljskega turista 2

06. 05. 2002 00.00

Po dobrih devetih dneh se je v nedeljo, z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) na Zemljo vrnil računalniški bogataš Mark Shuttleworth (28) iz Južnoafriške republike, drugi človek na svetu, ki si je "vozovnico" za desetdnevni vesoljski polet, domnevno za 20 milijonov dolarjev, kupil sam in ga zato kljub njegovemu nasprotovanju svetovni mediji imenujejo vesoljski turist številka 2.

Pred 40-imi leti je poletel John Glenn

19. 02. 2002 00.00

Ameriški astronavt John Herschel Glenn (80) je pred štirimi desetletji kot prvi Američan poletel v orbito okoli Zemlje.

Novi strežniki Windows

14. 11. 2001 00.00

Bill Gates je na sejmu COMDEX Fall 2001 najavil, da bo naslednji mesec dostopna tretja preizkusna različica operacijskega sistema Windows .NET Server Beta 3.

Obnovljena različica Lotus Discovery Server

14. 11. 2001 00.00

IBM je najavil Lotus Discovery Server 1.1, zadnjo različico strežniške programske opreme, ki je oblikovana za samodejno analizo in identifikacijo povezav med dokumenti in ljudmi znotraj podjetja.

Antraks ali vranični prisad

10. 10. 2001 00.00

Odgovori na nekaj pogostih vprašanj o bakteriji antraks in obolenju vranični prisad, ki so jih pripravili na Centru za nadzor širjenja bakterij in mikotičnih obolenj v ZDA.

Onesnaženost zemlje vidna iz vesolja

31. 08. 2001 00.00

Astronavti z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) opozarjajo, da pogled na Zemljo iz vesolja vse bolj zamegljujeta dim in prah, posledici vse bolj očitnega uničevanja okolja.

Discovery le pristal

23. 08. 2001 00.00

Po zapletih s slabim vremenom je vesoljsko plovilo Discovery včeraj le pristalo, pred tem pa še enkrat obkrožilo Zemljo.

Teroristi grozijo Atlantisu

11. 07. 2001 00.00

Izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis s petimi astronavti, napovedano za četrtek ob 11. uri po srednjeevropskem času, lahko zaradi nenavadnega razloga preložijo. Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da začasno ne bo uporabljala nadomestnega letališča v Maroku.

Na kozmodromu odkrili ilegalce

09. 07. 2001 00.00

Ameriška obalna varnostna služba je v petek dopoldne po lokalnem času na ozemlju vesoljskih izstrelišč na Cape Canaveralu na Floridi odkrila 15 nelegalnih priseljencev, 14 od njih je bilo Kitajcev - šest moških in osem žensk - , eden pa je bil Jamajčan. Ilegalci so se znašli na obali v bližini izstrelitvenega kompleksa 40, na katerem nameravajo 27. julija s težko nosilno raketo vrste titan 4B izstreliti strogo tajen ameriški vojaški satelit. Kraj dogodka je blizu meje med Kennedyjevim vesoljskim centrom (KSC) in vojaškim letalskim oporiščem Cape Canaveral (CCAS), kjer je vojaški kozmodrom. Do pripetljaja je prišlo južno od izstrelitvenih ramp 39B in 39A, na katerih sta prav zdaj izjemoma že kak teden kar dva ameriška vesoljska raketoplana, Atlantis - odštevanje za njegovo četrtkovo izstrelitev se je začelo danes -, in Discovery, ki bo poletel prihodnji mesec.

Mesec dni dlje v vesolju

31. 05. 2001 00.00

Ameriška vesoljska agencija NASA bo prihodnja dva poleta vesoljskih raketoplanov Atlantis in Discovery proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) preložila za približno tri tedne. Odločitev so sprejeli zaradi težav z novo 600 milijonov dolarjev vredno in 17,6 metra dolgo kanadsko mehanično roko Canadarm 2, ki so jo na postajo dostavili aprila in je še vedno ne morejo upravljati. Canadarm 2 je odločilnega pomena za prihodnje sestavljanje MVP. Zaradi preložitve poletov bo sedanja posadka MVP ostala v vesolju skoraj mesec dni dlje kot je bilo načrtovano.

Leonarda zadela meteorja

27. 04. 2001 00.00

Ameriški tovorni modul Leonardo, ki so ga izdelali v Italiji in uporabili med odpravo STS-102, ko je ameriški vesoljski raketoplan Discovery obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta med enotedensko začasno priključitvijo na postajo prejšnji mesec zadela dva manjša meteorja.

Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu

11. 04. 2001 00.00

Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.

Mir na Zemlji

23. 03. 2001 00.00

Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.

Prva posadka se je vrnila na Zemljo

21. 03. 2001 00.00

Po 12 dneh, 19 urah, 49 minutah in 32 sekundah se je z odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) danes vrnil ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Discovery se je s poldrugo uro zamude ob 8.31 in 41 sekund po srednjeevropskem času dotaknil 15. pristajalne steze v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi. Med odpravo STS-102 je ameriško vesoljsko plovilo omogočilo prvo zamenjavo stalne posadke postaje in dostavilo znanstveno opremo za ameriški modul Destiny. Z Discoveryjem se je po 141 dneh bivanja v vesolju vrnila prva posadka MVP, ki je na postaji delala 138 dni. Polet raketoplana je trajal dan dlje kot so načrtovali.

NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita

20. 03. 2001 00.00

Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.

Discovery se vrača

19. 03. 2001 00.00

Vesoljsko plovilo Discovery se po devetih dneh združitve z Mednarodno vesoljsko postajo vrača na Zemljo. Plovilo se je ponoči ločilo od Mednarodne vesoljske postaje, kjer je pustilo novo vesoljsko posadko, ki naj bi v vesolju preživela pet mesecev.

Discovery se je poslovil od MVP

19. 03. 2001 00.00

Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.

Modul Leonardo prestavili v Discovery

18. 03. 2001 00.00

Z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) so s pomočjo mehanične roke vesoljskega raketoplana Discovery odstranili v Italiji izdelan tovorni modul Leonardo in ga po po slabi uri in pol popoldne po srednjeevropskem času pritrdili v tovorni odsek raketoplana. Prestavitev modula so zaradi težav z računalniki raketoplana izvedli pet ur kasneje kot so načrtovali.

Polet Discoveryja podaljšan

16. 03. 2001 00.00

Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo polet vesoljskega raketoplana Discovery podaljšala za en dan. Za podaljšanje poleta so se odločili zato, ker bo zlaganje dobre tone odslužene opreme in smeti z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v tovorni modul Leonardo trajalo dlje kot so načrtovali.

Uspešen drugi vesoljski sprehod na MVP

14. 03. 2001 00.00

Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) so danes uspešno izvedli drugega od dveh vesoljskih sprehodov načrtovanih v času enotedenskega obiska ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery. Ameriška astronavta Andrew Thomas in Paul Richards sta med šest ur in 21 minut dolgim sprehodom namestila ploščad za nadomestne dele postaje, pritrdila nanjo nadomestno črpalko za amoniak, ki bo pripravljena za primer, da bi jo potrebovale prihodnje posadke in povezala več kablov za upravljanje kanadske mehanične roke, ki jo bodo dostavili prihodnji mesec. Tako sta dokončala delo, ki ga med ponedeljkovim rekordno dolgim sprehodom, trajal je osem ur in 56 minut, nista upela opraviti vesoljska "sprehajalca" James Voss in Suzan Helms.

Vesoljski sprehod na MVP

11. 03. 2001 00.00

Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP), se je davi ob 6.12 po srednjeevropskem času iz ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery začel prvi od dveh vesoljskih sprehodov v času enotedenskega obiska raketoplana. Vesoljec James Voss in vesoljka Susan Helms bosta pomagala premestiti povezovalni tunel PMA-3 (Pressurized Mating Adapter) in namestila opremo za kanadsko mehanično roko. Tunel bodo s pomočjo mehanične roke raketoplana premestili s spodnjega na levo združevalno mesto modula Unity. Sprehod bo trajal predvidoma dobrih sedem ur.

Discovery se je združil z MVP

10. 03. 2001 00.00

Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.

Discovery na poti proti MVP

08. 03. 2001 00.00

Po uspešnem utirjenju v orbito okoli Zemlje približno ob 11.52 po srednjeevropskem času, je ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na poti proti Mednarodni vesoljski postaji s katero se bo združil predvidoma v soboto zjutraj ob 6.32 po srednjeevropskem času.

Izstrelili Discovery

08. 03. 2001 00.00

V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.