Do
Temeljiti tatovi
12. 04. 1998 10.54
Tatovi so bili v primeru kalifornijskega poslovneža Joeja Pereza zelo temeljiti - pozabili niso na niti eno vozilo, ki je v njegovi lasti, še več; "obdelali" so tudi avtomobile, ki sploh niso njegovi, temveč so se slučajno znašli v bližini njegove pisarne. Ko se je Perez nekega jutra odpravil v službo, je ugotovil, da so mu ponoči iz garaže ukradli oba avtomobila. Ko je prispel do pisarne, je videl, da so mu tatovi ukradli tudi kamion, ki ga je uporabljal v službene namene. Perezu je preostala še ena možnost - četrti avtomobil, toda tatovi tudi nanj niso pozabili; sicer ga niso ukradli, so ga pa močno poškodovali. Nato so se tatovi spravili še na peti avtomobil, ki sicer ni bil Perezov, toda njegov lastnik ga je slučajno parkiral pred Perezovo pisarno. Kot poroča agencija Associated Press, policija domneva, da so bili tatovi tako uporni in temeljiti zato, ker so najverjetneje iskali ključe "vsega, kar je v Perezovi lasti, od hišnih ključev do ključa bančnega sefa", ki naj bi jih hranil v enem od svojih avtomobilov. Morda bi jo odnesel bolj poceni, če bi povedal, kateri avtomobil je "pravi".
Razmere na slovenskih cestah
12. 04. 1998 09.49
Ceste v državi so večinoma mokre in spolzke. Na višjeležečih mejnih prehodih Korensko Sedlo, Ljubelj, Jezersko in Predel je obvezna zimska oprema. Zaradi snega je cesta preko prelaza Vršič do nadaljnjega zaprta. Promet se povsod odvija brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton velja omejitev prometa danes in jutri od 6.00 do 22.00 ure.
Napoved za Slovenijo
12. 04. 1998 09.49
Danes bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 900 metrov. Le ob morju bo občasno delno jasno. Ponoči bodo padavine ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 13 stopinj C.
Zoran Klemenčič 3. v 1. etapi po Lombardiji
12. 04. 1998 09.11
S 149-kilometrov dolgo etapo od Casatenove do Bergama se je začela 28. kolesarska dirka "Teden po Lombardiji", ki se je udeležuje 180 tekmovalcev iz 30 klubov med njimi tudi člani Perutnine Radenske Roga. Uvodno preizkušnjo je v ciljnem šprintu dobil Slovak Jan Svorada (Mapei Bricobi) pred domačinom Endrijem Leonijem in Zoranom Klemenčičem. Dobro se je odrezal tudi Andrej Hauptman, ki je osvojil 8. mesto. Ostali slovenski tekmovalci so v cilj prišli z glavnino, z veliko težav tudi Igor Kranjec in Valter Bonča, ki sta kakih 20 kilometrov pred ciljem zaradi težav s kolesi skoraj odstopila.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Rast števila uporabnikov interneta se je v Sloveniji nekoliko upočasnila
11. 04. 1998 12.14
Rezultati raziskave združenja Raba interneta v Sloveniji (RIS), ki so jo opravili februarja letos, kaže, da se je rast števila prebivalcev, ki so uporabili internet, v zadnjem obdobju nekoliko upočasnila. Po zadnjih podatkih je internet uporabilo 18 odstotkov prebivalstva v starosti od 15 do 65 let, kar pomeni približno 250.000 ljudi. Za drugo polovico leta 1997 je bila značilna nagla rast, saj je delež uporabnikov porasel z 11 na 16 odstotkov. Ker internet uporablja že večina šolajoče mladine, so pri RIS prepričani, da bo drugi krog širitve uporabnikov, ki bo zajel predvsem gospodinjstva in podjetja, bistveno počasnejši. Po podatkih RIS je rednih uporabnikov, ki internet uporabljajo vsaj enkrat mesečno, več kot 100.000, več kot 30.000 oseb pa ga uporablja vsak dan.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
11. 04. 1998 11.17
Ceste po državi so mestoma mokre in spolzke, voznike opozarjajo na previdnejšo vožnjo. Zaradi snega je cesta prek Vršiča do nadaljnjega zaprta, na cesti prek mejnega prehoda Predel pa je obvezna zimska oprema. Zaradi grozeče nevarnosti padajočega kamenja je popolna zapora magistralne ceste Peršeti - Most na Soči v kraju Pod Kjučem. Obvoz je urejen. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnem prehodu Dolga vas, čakajo vozniki tovornih vozil za izstop okoli eno uro na samem prehodu ter dodatni dve uri v Gornji Radgoni.
V Švici davek na vino?
11. 04. 1998 10.38
V Švici razmišljajo, da bi prvič po letu 1937 uvedli davek na vino. Predlog o uvedbi davka na vino je podprla komisija za zdravstvo nacionalnega sveta in če si bo zakonski osnutek zagotovil podporo tudi v ostalih pristojnih telesih, bodo morali Švicarji v prihodnje plačevati od deset rapov do enega franka na liter žlahtne kapljice. Na predlog so se ostro odzvali vinogradniki. Prihodke od "vinskega davka" - za sprejem bi bilo potrebno celo spremeniti ustavo - naj bi po predlogu komisije namenili izključno za zmanjševanje socialnih posledic alkoholizma. Oblasti v Švici ocenjujejo, da omenjeni stroški znašajo več kot 3,5 milijarde mark letno. V Švici sicer že poznajo davek na pivo in žgane pijače.
Pivo varuje srce
11. 04. 1998 10.37
Ljudje, ki pijejo pivo v zmernih količinah, imajo za 50 odstotkov manj možnosti, da doživijo srčni infarkt, kot pa osebe, ki uživajo alkohol v velikih količinah ali pa ga sploh ne pijejo, trdi nemški profesor Ulrich Keil. Njegova trditev temelji na osemletnih raziskavah, ki so zajele prek 2000 moških in žensk med 45 in 64 letom. Raziskave so pokazale, da je nevarnost srčnega infarkta najmanjša pri moških, ki dnevno popijejo dva do štiri kozarce piva oziroma od 20 do 39 gramov alkohola, ženske pa bi morale dnevno spiti največ "dve mali pivi".
Tomaž Barada zmagal na EP v Solunu
11. 04. 1998 10.22
Tomaž Barada zmagal na 13. evropskem prvenstvu (EP) v taekwondoju v ITF slogu. Na prvenstvu v Solunu je bil Mariborčan v kategoriji do 63 kilogramov boljši od reprezentantov Finske, Poljske in Hrvaške, v finalu pa je ugnal Niela iz Walesa z 2:1. Sodniki so dvoboj najprej razglasili za izenačenega, pri ponovnem seštevanju točk pa so opazili, da grški delilec pravice ni upošteval opomina Waležanu. Majda Trebše je v kategoriji do 52 kilogramov v četrtfinalu izpadla v dvoboju z Litvanko Lenakovo in ni obranila srebra z lanskega prvenstva, Simon Jan pa je v kategoriji do 80 kilogramov izpadel v prvem krogu. Premagal ga je svetovni prvak Italijan Ciaz.
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Obeti
11. 04. 1998 09.16
V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme. Spremenljivo do pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami.
Napoved za Slovenijo
11. 04. 1998 09.15
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma kot plohami ali posameznimi nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 11, najvišje dnevne od 11 do 16, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 18 stopinj C.
Napoved za sosednje pokrajine
11. 04. 1998 09.15
V sosednjih pokrajinah bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Več padavin bo v Alpah.
Sklenitev sporazuma o Ulstru znova preložili
10. 04. 1998 17.48
Tiskovni predstavnik britanskega premiera Tonyja Blaira je sporočil, da je v zadnji uri na pogajanjih o Ulstru prišlo do težav, zaradi katerih sporazuma ne bodo mogli skleniti do napovedanega roka v začetku današnjega popoldneva. Na novinarski konferenci, ki so jo sklicali zaradi pred tem objavljene novice, da so pogajalci dosegli soglasje o sporazumu, je tiskovni predstavnik namreč sporočil, da sta "na dan prišli ena ali dve nepričakovani zadevi, ki se njihovim upanjem navkljub nista uresničili", ter da pogajalci niso sklenili sporazuma. O naravi nepričakovanih zadev ni poročal. Dejal pa je, da bo Tony Blair ostal na pogajanjih, dokler pogajalci v Belfastu ne bodo dosegli rešitve.
Sneg in deževje v Španiji
10. 04. 1998 17.47
Zaradi silovitega deževja in snega so se morali v Španiji na današnji veliki petek odpovedati nekaterim tradicionalnim velikonočnim slovesnostim. Slabo vreme je zlasti prizadelo severni del države. Hitrost vetra je na obalnih območjih dosegla hitrost do 90 kilometrov na uro. Oblasti so v Pirenejih opozorile na nevarnost plazov.
Digitel javno razgrnil svojo ponudbo
10. 04. 1998 17.46
Družba Digitel, kandidatka za drugega koncesionarja za opravljanje storitev s področja mobilne telefonije GSM, je danes, deset dni po javnem odpiranju ponudb, pripravila javno predstavitev svoje ponudbe. Kot je uvodoma poudaril direktor družbe Franc Čimžar, se "ne nameravajo skrivati v povprečju", njihov cilj pa je postaviti enega trenutno najsodobnejših sistemov mobilne telefonije. Digitel, katerega družbeniki so Factor Leasing iz Ljubljane, Feniks iz Novega mesta (vsak po 32-odstotni delež), ameriški Vanguard Cellular Systems (30 odstotkov) in Franc Čimžar (6 odstotkov), je za enkratno koncesijsko dajatev ponudil 20 milijonov dolarjev. V primeru, da bo izbran za drugega koncesionarja, bo uporabnikom ponudil štiri osnovne tipe storitev Urban: Urban, Urban popotnik, Urban poslovnež in Urban Urbanu. V prvi fazi izgradnje, ki bo trajala tri mesece po pridobitvi koncesije, predvideva vzpostavitev 40-odstotno pokritost prebivalstva in 10-odstotno pokritost ozemlja, po 12 mesecih pa 97-odstotno pokritost prebivalstva ter 90-odstotno pokritost ozemlja. V prvih dveh letih naj bi skupna vrednost investicije predvidoma znašala 50 milijonov dolarjev, do konca veljavnosti koncesije pa 80 milijonov dolarjev.
Nemški zunanji minister Kinkel svari Beograd
10. 04. 1998 17.43
Nemški zunanji minister je s kritično izjavil, da od zadnjega srečanja kontaktne skupine 25. marca glede kosovskega vprašanja ni prišlo do vidnega napredka. Verodostojna ponudba za dialog še vedno ne leži na mizi, je v Bonnu pojasnil Kinkel. Beograd se po ministrovem mnenju tako kot prej z raznimi postopki upira pomoči od zunaj, načrtovani referendum Beograda pa je Kinkel imenoval "novo breme" za rešitev konflikta. Po Kinklovih besedah "manevri", s katerimi se Beograd skuša izogniti in zavlačuje rešitev kosovskega vprašanja, ne bodo imeli vpliva na mednarodno skupnost. Kinkel je od Beograda zahteval "verodostojno pripravljenost na pogajanja" za rešitev konflikta z udeležbo tretje strani. Od tega je tudi odvisna "povratna vozovnica Beograda" v Evropo in mednarodne organizacije.
Razstavo razstav bodo za deset dni zaprli
10. 04. 1998 10.32
Iz Muzeja novejše zgodovine v Cekinovem gradu so sporočili, da bo Razstava razstav - posebna razstava, s katero so povzeli in predstavili pestro in bogato zgodovino svoje ustanove - od 16. do 25. aprila začasno zaprta.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Dosežen mirovni sporazum za Severno Irsko
10. 04. 1998 09.48
Na Severnem Irskem so danes po dolgotrajnih pogajanjih sprejeli mirovni sporazum, je na sklepnem zasedanju povedal vodja pogajanj George Mitchell ter se udeleženima vladama in vsem sodelujočim zahvalil za sodelovanje v dvoletnih pogajanjih. Sporazum so do zadnjega zaznamovala globoka razhajanja v mnenjih med katoliki in protestanti.
Pariška Velika palača razstavlja dela Delacroixa
10. 04. 1998 09.47
Francija s številnimi prireditvami praznuje 200. obletnico rojstva slikarja in kolorista Eugenea Delacroixa. V pariški Veliki palači so danes odprli razstavo, na kateri si bo moč ogledati 88 slik in 33 risb, ki jih je veliki umetnik ustvaril v zadnjih 15 letih svojega delovanja. Umetnik, ki se je rodil 26. aprila 1798, se je v zgodovino zapisal kot vodilni predstavnik francoske romantike. Delacroix (1798-1863), ki se je sam označil za "najbolj klasičnega med romantiki", velja tudi za človeka, ki je utrl pot moderni. Po mnenju mnogih je njegova slika z naslovom 'La Mer a Dieppe' prva impresionistična slika. Razstava bo na ogled do 20. julija. Najbolj znana Delacroixova dela pa si bo v času jubileja še naprej moč ogledati v Louvru v Parizu
Zaradi tornadov v ZDA umrlo najmanj 43 ljudi
10. 04. 1998 09.45
V seriji tornadov, ki so prizadeli jug Združenih držav Amerike, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 43 oseb. Na stotine ljudi je bilo ranjenih, poškodovanih pa je bilo tudi približno 2000 zgradb. Ameriški predsednik Bill Clinton je v prizadetih delih držav razglasil izredne razmere, žrtvam pa obljubil pomoč. Iz ruševin so samo v zvezni državi Alabama potegnili 32 trupel, 10 ljudi je umrlo v državi Mississippi, ena oseba pa v državi Georgia. Prizadeta območja bo obiskal tudi ameriški podpredsednik Al Gore. Rušilni tornadi so v noči na četrtek divjali s hitrostjo do 400 kilometrov na uro. Najbolj prizadet je bil okraj Jefferson v Alabami.
Potresni jarek pod središčem Los Angelesa
10. 04. 1998 09.30
Pod središčem Los Angelesa se po podatkih geologov razteza domnevni potresni jarek. Kot so na nekem srečanju poudarili znanstveniki, bi utegnil hujši prelom zemeljskih plasti povzročiti sunke z močjo do 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici. V Nothridgeu, severno od Los Angelesa, so 17. januarja 1994 zabeležili potres z močjo 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo 72 ljudi. Izvedenci so na torkovem srečanju izrazili bojazen, da bi potres z epicentrom v gosto naseljenem središču Los Angelesa lahko terjal še mnogo več človeških življenj. Jarek pod Los Angelesom - sicer le eden od približno dvajsetih - je dolg 18 kilometrov, globok do približno 17 kilometrov, razteza pa se vse od Hollywooda skozi središče do vzhodnega dela mesta.
Obeti
10. 04. 1998 08.54
V nedeljo in ponedeljek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme; spremenljivo do pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Še bo pihal jugozahodni veter. Hladneje bo.
Napoved za sosednje pokrajine
10. 04. 1998 08.53
V krajih vzhodno od nas bo delno jasno, drugod v sosednjih pokrajinah pa spremenljivo do pretežno oblačno. Popoldne bo v krajih zahodno od nas spet začelo deževati. Jutri bo povsod spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami.
Napoved vremena za Slovenijo
10. 04. 1998 08.52
Danes bo sprva delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne bo v vzhodnih krajih še delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno, v zahodnih krajih bodo ponekod občasno že padavine. Spet bo pihal jugozahodni veter.
V Saudovi Arabiji najmanj 107 mrtvih romarjev
09. 04. 1998 18.28
Med tradicionalnim romanjem je danes v navalu množice v Saudovi Arabiji umrlo najmanj 107 ljudi. Po podatkih saudske tiskovne agencije SPA je do nesreče prišlo na kraju, oddaljenem enajst kilometrov od svetega mesta Meke, ko je večja množica ljudi v obredu simbolno kamenjala hudiča. Oblasti se bojijo, da je število žrtev še večje. Letošnjega romanja, ki se je uradno končalo danes, se je udeležilo skoraj dva milijona muslimanov.