Dodatno
Texas Instruments bo odpustil 3500 zaposlenih
20. 06. 1998 09.44
Texas Instruments (TI) namerava odpustiti skoraj 8 odstotkov delavcev s plačilne liste v okviru rekonstrukcije zaradi šibkega polprevodniškega trga, na katerem so se v zadnjih letih pojavili azijski konkurenti, ki še dodatno znižujejo cene. Cene spominskih vezij DRAM so v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem padle za 60 odstotkov. TI bo moral v nekaj mesecih odpustiti 3500 delavcev po vsem svetu, z izgubo pa je že bil primoran prodati proizvodnjo spominskih integriranih vezij podjetju Micron Technology. Večina odpuščenih delavcev bo iz ZDA, kjer družba zaposluje polovico od svojih 44 tisoč delavcev. TI ocenjuje, da bo tako na leto prihranil približno 270 milijonov dolarjev.
IMF razmišlja o dodatni finančni pomoči Rusiji
13. 06. 1998 11.39
Mednarodni denarni sklad (IMF) razmišlja o dodatnem posojilu Rusiji, je povedal ruski izvršni direktor IMF Aleksej Možin.
Skupina G7 o dodatni pomoči Rusiji in šibkem jenu
10. 06. 1998 11.11
Skupina G7 podpira dodatno pomoč mednarodnih finančnih ustanov Rusiji, je danes v Parizu na sestanku predstavnikov skupine G7 dejal namestnik ameriškega finančnega ministra Lawrence Summers.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
30. 05. 1998 09.54
Ceste po državi so zaradi lokalnih padavin mokre in spolzke, predvsem na območju Primorske, Gorenjske ter v Ljubljanski kotlini. Drugod so ceste suhe in normalno prevozne.
Najboljši osmošolci v angleščini in nemščini nagrajeni
29. 05. 1998 13.20
Zavod Republike Slovenije za šolstvo je danes v Lutkovnem gledališču pripravil slovesni sprejem in podelil zlata priznanja in nagrade najboljšim osmošolcem, ki so v mesecu aprilu sodelovali na državnem tekmovanju v znanju angleškega in nemškega jezika.
Razmere na slovenskih cestah ob 8. uri
29. 05. 1998 08.36
Ceste po državi so suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez zastojev.
Počena vodovodna cev poplavila 2. avenijo
26. 05. 1998 07.41
Stanovalci newyorške 2. avenije so bili na domu več ur brez vode, ki pa je je bilo več kot dovolj na ulici. Pod asfaltom je namreč počila glavna vodovodna cev, ki je po uradnih podatkih stara kar 128 let. Cev je začela puščati v noči na nedeljo, nakar so jo delavci pri popravilu dodatno poškodovali, kar je povzročilo pravi gejzirski izbruh. Voda je v nekaj minutah poplavila okoliške ulice. Infrastruktura pod newyorškim asfaltom je v povprečju stara več kot 100 let in očitno je prišel čas, da pokaže znake hiranja. V začetku letošnjega leta je prav tako stara vodovodna cev povzročila ogromno luknjo na 5. aveniji, kar je za mesec dni zaprlo ves promet, okoliški prebivalci pa so se morali za nekaj časa preseliti.
Prve odločbe o odmeri dohodnine junija
14. 05. 1998 16.48
Davčna uprava bo začela pošiljati odločbe o odmeri dohodnine za lansko leto v začetku junija, je za STA povedal Albin Cocej, v.d. namestnika direktorja. Do 8. maja je napoved za odmero dohodnine za lansko leto vložilo 1.115.800 zavezancev, pri čemer je napoved v zakonskem roku vložilo 1.112.016 zavezancev.
Tla v Posočju še ne mirujejo
07. 05. 1998 15.48
Seizmografi državne mreže stalnih potresnih opazovalnic so v zadnjih 24 urah v Posočju zaznali 23 popotresnih sunkov, med katerimi je bil najmočnejši včeraj zjutraj ob 4.53 uri približno 80 kilometrov severozahodno od Ljubljane. Potres, ki je v širšem nadžariščnem območju dosegel 5 stopnjo po evropski potresni lestvici (EMS), je trajal 4 sekunde in je bil najmočnejši potresni sunek po potresu, ki je 12. aprila prizadel Posočje, so danes sporočili iz uprave RS za zaščito in reševanje.
Popotresni sunek v Posočju povzročil še dodatno škodo
06. 05. 1998 15.20
Najmočnejši popotresni sunek, do katerega je prišlo davi približno 80 kilometrov severozahodno od Ljubljane, je po do sedaj zbranih podatkih povzročil dodatno škodo na že poškodovanih objektih, predvsem na tistih, ki so bila doslej po oceni pristojnih komisij še primerna za bivanje. Zato bo verjetno potrebno zagotoviti dodatne začasne bivalne enote, so sporočili z republiške uprave za zaščito in reševanje.
Kaiserslautern nemški nogometni prvak
02. 05. 1998 09.39
Nogometni klub Kaiserslautern se je vpisal v nemško športno zgodovino. Domača zmaga s 3:0 proti Wolfsburžanom je bila namreč dovolj, da so postali prvi nogometni klub, ki je že prvo sezono v zvezni nogometni ligi (Bundesligi) postal državni prvak. Lansko sezono so nastopali še v drugi ligi. Njihov največji konkurent, muenchenski Bayern, je proti Duisburgu v 33. krogu iztržil le neodločen izid, 0:0, ter tako Kaiserslauternu še dodatno pomagal pri osvojitvi četrtega naslova državnega prvaka. Najvišje na lestvici so bili še v letih 1951, 1953 in 1991
Celjani še sedmič zapored državni prvaki
26. 04. 1998 11.11
Moštvo Celja Pivovarne Laško je že sedmič zapored osvojilo naslov državnega rokometnega prvaka. Na drugem mestu so tako kot lani pristali Slovenjgradčani, na tretjem, ki še vodi v evropska tekmovanja, pa Trebanjci. Iz najelitnejše moške rokometne lige v Sloveniji je izpadla ekipa Sevnice, Škofljičani pa se bodo morali za obstanek v ligi še dodatno potruditi, saj se bodo v kvalifikacijah pomerili s Šeširjem iz Škofje Loke. Iz druge v prvo ligo bodo napredovali Radečani.
Premier Drnovšek na obisku v Zrečah
20. 04. 1998 15.31
Predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je v spremstvu ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje danes obiskal podjetje Unior v Zrečah, se je z vodstvom podjetja pogovarjal o poslovni problematiki ter o možnostih sodelovanja Uniorja pri procesih sanacije in lastninjenja Slovenskih železarn.
Predstavniki obrambnega ministrstva, Uprave za zaščito in reševanje in CZ na potresnem območju
20. 04. 1998 08.31
Državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Marija Ribič si je včeraj skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Bojanom Ušeničnikom in poveljnikom Civilne zaščite Miranom Bogatajem ogledala prizorišče potresa na bovškem in kobariškem območju, so sporočili iz ministrstva za obrambo. Ogledali so si vasi Lepena, Kal-Koritnica, Mala vas, Drežnica, Drežniške Ravne in Magozd. Pogovarjali so se tudi z županoma Tolmina in Kobarida, Robertom Trampužem in Pavlom Gregorčičem.
Milijardo dolarjev za program zaposlovanja
10. 04. 1998 11.17
Portugalski premier Antonio Guterres je predstavil program zaposlovanja, vreden približno 200 milijard eskudov (1,1 milijardo dolarjev). Program med drugim predvideva dodatno šolanje za mlade in dolgotrajno brezposelne Portugalce. Po njegovih ocenah naj bi dinamična rast nacionalnega gospodarstva omogočila odpiranje novih delovnih mest, še posebej ker se postopoma zaključujejo veliki gradbeni projekti ob skorajšnjem začetku svetovne razstave v Lizboni. Ob koncu leta 1997 je stopnja brezposelnosti na Portugalskem znašala 6,5 odstotka.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Poslanska skupina SDS predlaga ustavno obtožbo zoper predsednika vlade
07. 04. 1998 12.52
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je danes v državni zbor vložila predlog ustavne obtožbe proti predsedniku vlade Janezu Drnovšku v zvezi s spornim slovensko-izraelskim sporazumom, podpisanim leta 1995. Opozicijska stranka se zavzema za to, da državni zbor s posebnim sklepom predlaga ustavnemu sodišču, naj ta ugotovi, da je predsednik vlade pri opravljanju svoje funkcije v več členih kršil ustavo, zakon o vladi in zakon o zunanjih zadevah, ter naj v skladu s takšno ugotovitvijo sprejme odločitev, da Janezu Drnovšku prenehala funkcija predsednika vlade. Ustavno obtožbo predsednika vlade je na novinarski konferenci podrobneje pojasnil predsednik SDS Janez Janša in napovedal, da bo poslanska skupina svoj predlog še dodatno obrazložila v parlamentarni razpravi na to temo
Van Goghov muzej bo začasno zaprl svoja vrata
03. 04. 1998 17.22
Van Goghov muzej v Amsterdamu bo 1. septembra za osem mesecev zaprl vrata. Medtem bodo muzej obnovili, zgradili pa bodo tudi dodatno krilo, je danes sporočilo vodstvo muzeja. Muzejska stalna zbirka predstavlja pomemben del opusa nizozemskega slikarja iz 19. stoletja Vincenta Van Gogha. Novo krilo muzeja bodo odprli z razstavo, ki bo posvečena Vincentovemu bratu Theu Van Goghu, ki je bil njegov svetovalec in zaupnik. V času, ko bodo v muzeju potekala obnovitvena dela, bo del stalne zbirke na ogled v bližnjem Rijksmuseumu. Van Goghov muzej naj bi ponovno odprli maja 1999.
V Zagrebu so se sestali predstavniki slovenske in hrvaške carinske uprave
02. 04. 1998 17.38
Delegacija carinske uprave Republike Slovenije se je pod vodstvom direktorja Franca Koširja danes v Zagrebu za zaprtimi vrati sestala s predstavniki hrvaške carinske uprave pod vodstvom direktorja Josipa Knežića. Po srečanju sta direktorja na skupni novinarski konferenci pohvalila zelo dobro sodelovanje carinskih uprav obeh držav že od njihove ustanovitve. Franc Košir je poudaril, da je odnose na področju carinskega poslovanja potrebno poglobiti, kot še posebej pomembno za ta proces, pa je označil dobre odnose med sosedi. Dejal je, da je uresničevanje prostotrgovinskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki je začel veljati 1. januarja letos, v znatni meri povečalo obseg dela carinskih služb, poudaril pa, da v prvih treh mesecih veljave sporazuma večjih problemov ni bilo. Ocenil je, da v zunanjetrgovinskem smislu pomeni ta sporazum velik napredek, da pa pomeni za carinske službe dodatno obveznost.
Teden frankofonije v Ljubljani
16. 03. 1998 13.39
V Ljubljani od 16. do 20. marca (in še dodatno 26. marca) poteka Teden frankofonije, ki ga pripravlja Francoski inštitut Charles Nodier. V program sodijo razstava, gledališka predstava, recital šansonov, tri predavanja ter podelitev nagrad zmagovalcem tekmovanja Gremo v Francijo 98 na svetovno nogometno prvenstvo.
Rusija pričakuje dodatno posojilo Mednarodnega denarnega sklada
26. 02. 1998 08.35
Rusija od Mednarodnega denarnega sklada pričakuje dodatno posojilo v višini 1,5 milijarde ameriških dolarjev, so sporočili predstavniki ruskega finančnega ministrstva. Kot so povedali, naj bi bilo posojilo rezultat podaljšanja posojilnega programa do leta 2000. Prejšnji teden sta MDS in ruska vlada sklenili dogovor o enoletnem podaljšanju 10 milijardnega dolarskega posojila, ki bi drugače zapadel v plačilo leta 1999.
Svetel zgled venezuelskega predsednika
21. 02. 1998 10.21
Ob rastočih cenah nafte se je venezuelski predsednik Rafael Caldera odločil za nenavaden korak. Meni namreč, da si mora vlada zatisniti pasove, in začel bo pri svojem lastnem. Kot pravi, bo svojo plačo letos zmanjšal za 10 odstotkov, isto pa bo zahteval od članov vlade in 4000 drugih najvišjih javnih uslužbencev. Caldera trenutno zasluži 950.000 bolivarjev (1845 dolarjev) na mesec, ministri pa 890.000 bolivarjev (1730 dolarjev). Inflacija, ki naj bi letos dosegla najmanj 25 odstotkov, bo dodatno oklestila njihove plače. Zaradi zmanjšanja funkcionarskih plač bo vlada prihranila okoli 10 milijonov dolarjev.
Herminator se kiti v zlatu, Košir zagrozil pred slalomom
19. 02. 1998 11.51
Avstrijski smučarski zvezdnik Hermann "Herminator" Maier je tudi na OI v Naganu dokazal, da je v letošnji sezoni resnično najboljši. Po zmagi v superveleslalomu je osvojil zlato kolajno tudi v veleslalomu. Avstrijski uspeh je s srebrno kolajno dopolnil Stefan Eberharter, bron pa je osvojil Švicar Michael von Gruenigen. "Smučal sem na meji. Proga je res čudovita. Nisem junak, vendar sem srečen, saj so bile te igre zame res nekaj posebnega," je povedal današnji zmagovalec.
Nemško gospodarstvo lani zvišalo obseg naložb v razvoj in raziskave
18. 02. 1998 08.18
Obseg v raziskave in razvoj vloženih sredstev se je v Nemčiji lani občutno zvišal, sporočajo predstavniki nemškega urada za znanost. Omenjene naložbe so lani obsegale 61,67 milijarde nemških mark, kar je za 3,6 odstotka več kot predlani. V letu 1998 pričakujejo še dodatno zvišanje teh sredstev, saj vsako tretje nemško podjetje načrtuje v ta namen zagotoviti obsežna sredstva. V Nemčiji namenijo za razvoj in raziskave 1,5 odstotka bruto družbenega produkta, največ v kemijski in elektronski industriji, in so v omenjeni statistiki za Švedsko na drugem mestu v Evropi.
Adria Airways bo jeseni dobila že tretje novo letalo
14. 02. 1998 11.43
Dvem novim letalom Canadair Regional Jet - CRJ, ki sta nadomestili turbopropelerski letali Dash 7, se bo jeseni pridružilo še tretje letalo Canadair Regional Jet, so sporočili iz slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways.
V Volkswagnu lani zaposlili 19.000 delavcev
14. 02. 1998 11.04
Nemški avtomobilski koncern Volkswagen je v preteklem letu zaposlil 19.000 delavcev, so sporočili predstavniki omenjenega podjetja. Koncern, kateremu pripadajo tudi avtomobili znamke Seat, Škoda in Audi, zaposluje v svojih enotah preko 280.000 delavcev.
ZDA bodo počakale na zadostno podporo; Sadam Husein ne bo napadel Izraela
10. 02. 1998 19.27
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes vnovič pozval iraškega predsednika Sadama Huseina, naj poišče mirno rešitev krize z Združenimi narodi in naj ne ovira njihovih inšpektorjev. Izbira je zdaj v rokah Sadama Huseina, je med slovesnostjo v Beli hiši, namenjeno gospodarstvu, izjavil ameriški predsednik, ki pa je v isti sapi ponovil, da morajo biti pripravljeni tudi na drugo možnost. Sadam Husein pa je na pritisk Moskve obljubil, da ne bo napadel Izraela. Kot je izjavil, tega ni sposoben in ne namerava storiti. Njegovo obljubo je Moskva v nedeljo posredovala izraelskim oblastem, je danes sporočil neimenovani zahodni diplomat v Amanu.
Microsoft objavil razcepitev delnic v razmerju dve proti ena
04. 02. 1998 17.20
Microsoft je sporočil, da je njegov upravni odbor odobril razcepitev navadnih delnic v razmerju dve proti ena. Delničarji bodo za vsako svojo navadno delnico delnico prejeli po eno dodatno. Po besedah Microsoftovega finančnega direktorja Gregoryja Maffeia so s tem ustregli željam vlagateljev, ki želijo, naj bi bile Microsoftove delnice cenejše. Ob koncu leta je imel Microsoft približno 1,2 milijarde navadnih delnic, zdaj pa se bo njihovo število povečalo na 2,4 milijarde. To že je sedma razcepitev Microsoftovih delnic od marca 1986, ko je Microsoft postal delniška družba. Več podatkov o Microsoftovih delnicah in financah je na voljo na spletnem naslovu: <a href=http://www.microsoft.com/msft/ target="_blank"> http://www.microsoft.com/msft/</a>.
Novi bankovci za 5000 tolarjev v obtoku od 10. februarja
28. 01. 1998 09.41
Svet Banke Slovenije je sprejel sklep o izročitvi novega bankovca za 5.000 tolarjev v obtok z 10. februarjem 1998. Novi bankovec bo enak dosedanjemu, imel pa bo dodatno zaščito s posebno zlato-svetlečo folijo, na kateri sta odtisnjeni številka 5.000 in kontura portreta slikarke Ivane Kobilce. Dosedanji bankovci za 5.000 tolarjev ostanejo še naprej zakonito plačilno sredstvo, je zapisano v sporočilu Banke Slovenije o sklepih, ki jih je na včerajšnji seji sprejel svet Banke Slovenije.
Slovenskim železarnam bo država še zadnjič pomagala
23. 01. 1998 12.35
Kot kaže, se lahko Slovenske železarne (SŽ) še zadnjič nadejajo državne pomoči. Vladni amandma k predlogu zakona o delni privatizaciji SŽ predvideva, da bo država letos dokapitalizirala železarne v znesku treh milijard tolarjev. Enako vsoto denarja naj bi jim v skladu s tem amandmajem namenila tudi v letu 1999. Poleg tega jim lahko letos še pred dokapitalizacijo nameni kratkoročno posojilo za obratna sredstva v višini šest milijard tolarjev.