Dr.
Zakopan živ novorojenček
20. 05. 1998 07.53
Neka ženska iz okolice Los Angelesa je med večernim tekom naletela na v zemlji zakopanega novorojenčka. Dva dni star dojenček še s popkovnico je bil še živ. "Zgodil se je čudež," si razlaga dr. Ricardo Liberman iz bolnišnice Pasadena blizu Los Angelesa, kamor so v soboto pripeljali otročka: "Nevrološke funkcije so normalne, kolikor so pač lahko pri novorojenčku". Dojenčka je našla Azita Milanian, ki je tekala s svojimi tremi psi. Psi so zavohali otroka in Azita je zaprepadena zagledala majceno nogico, štrlečo iz zemlje. Telesna temperatura otročka je padla na 26,6 stopinje Celzija, ko so ga v kritičnem stanju pripeljali v bolnišnico. V ponedeljek pa so zdravniki sporočili, da bo že čez kakih deset dni lahko zapustil bolnišnico. Medtem ko policija išče mater otročka, se več deset parov poteguje za njegovo posvojitev.
Shod računalniških podjetij v podporo Microsoftu
11. 05. 1998 11.54
V New Yorku se je 5. maja zbralo več kot 50 vodilnih podjetij s področja informacijske tehnologije, ki so javnosti sporočili, zakaj se jim zdi pomembno, da Windows 98 izide po načrtu - torej 25. junija. Voditeljem podjetij se je na tiskovni konferenci pridružil tudi Microsoftov predsednik Bill Gates.
Objavljen poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za ustavne sodnike
09. 05. 1998 11.46
Predsednik Slovenije Milan Kučan je v najnovejši številki Uradnega lista objavil poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika Ustavnega sodišča.
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček predstavil novi izdaji
08. 05. 1998 16.10
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta je danes predstavil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani zadnja dva zvezka iz svoje zbirke, ki je tako dosegla 24 knjig. Gre za monografijo Katoliška socialno politična misel Virgila Ščeka, ki jo je napisal sociolog Boris Bandelj in za dvojezično izdajo Josip Vilfan v parlamentu, ki jo je pripravil zgodovinar dr. Egon Pelikan. V njej so objavljeni govori, ki jih je imel v dveh zakonodajnih dobah italijanskega parlamenta (1921-29) tržaški politik Josip Vilfan in pa sto strani dolga študija o Vilfanovem življenju, delu in nazorih.
Leto sprememb za ustavno sodišče
05. 05. 1998 14.57
Predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm je danes predsednika države Milana Kučana obvestil, da se petim ustavnim sodnikom konec oktobra izteče mandat, je STA izvedela na ustavnem sodišču. Predsednik ustavnega sodišča namreč predsednika republike o izteku mandata sodnika ustavnega sodišča obvesti najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata. Za ustavno sodišče je to leto leto sprememb, saj se bo zamenjalo kar sedem od devetih ustavnih sodnikov - doslej sta se zamenjala že dva, do konca leta pa se jih bo še pet. V začetku leta je funkcijo ustavne sodnice zasedla dr. Miroslava Geč-Korošec, ki je zamenjala ustavnega sodnika dr. Janeza Šinkovca, izvoljenega še po določbah stare ustave za mandatno dobo osmih let. Prvega aprila je funkcijo ustavne sodnice nastopila tudi Dragica Wedam-Lukić, ki je zamenjala ustavnega sodnika Janeza Snoja, ki je zahteval predčasno razrešitev zaradi upokojitve.
Havel zapustil oddelek za intenzivno nego
02. 05. 1998 09.39
Češkega predsednika Vaclava Havla so z oddelka za intenzivno nego innsbruške univerzitetne klinike danes premestili na običajni oddelek bolnišnice. Kot je povedal njegov kirurg prof. dr. Ernst Bodner je zdravstveno stanje češkega predsednika "zadovoljivo", po predhodnih komplikacijah pa celjenje rane zdaj poteka povsem normalno in brez posebnosti.
Zveza borcev počastila 50-letnico obstoja in praznik
27. 04. 1998 08.09
Praznik, dan upora proti okupatorju, in hkrati 50-letnico obstoja je s slavnostnim zasedanjem svoje skupščine danes počastila tudi Zveza združenj borcev in udeležencev narodno-osvobodilnega boja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Ivan Dolničar. Kot je poročal Radio Slovenija, je Dolničar spregovoril o nastanku Osvobodilne fronte ter opisal posebnosti slovenskega osvobodilnega gibanja, njegov državotvorni pomen, veličino in glavne pridobitve. Dolničar je orisal tudi povojno delo borčevske organizacije, ki ni bila vedno le transmisija partije, saj je pogosto podpirala politične spremembe. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narodno-osvobodilno borbo in menijo, da je škodljivo priznavanje krivde za fojbe, državni organi pa niso dovolj odločni pri zavraččanju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne, je med drugim tudi dejal predsednik zveze borcev. Ocenil je tudi poskuse sprave in dejal, da so podobni spravi ognja in vode. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili tudi priznanja: najvišjega, listino Zveze združenj borcev, sta dobila Lado Ambrožič Novljan in akademik prof. dr. Boris Paternu, zlato plaketo pa so ob 50-letnici obstoja podelili reviji Borec in Muzeju novejše zgodovine.
Začetek akcije Šport proti zasvojenosti
22. 04. 1998 18.36
Na Kodeljevem se je včeraj s krosom na 3-kilometrski progi za ženske in kilometer daljši progi za moške začela akcija Šport proti zasvojenosti, ki poteka z geslom <I>Izkoristi življenje-čas teče</I>. Projekt in spremljajoča zloženka naj bi mlade opozorila, da o svojem življenju odločajo sami ter jih seznanila z različnimi vrstami zasvojenosti, ki so razširjene med mladimi, so sporočili iz študentske organizacije ljubljanske univerze, ki je akcijo pripravila skupaj s fakulteto za šport.
Letos bistveno manj omejitev vpisa na srednje šole
21. 04. 1998 15.07
Za vpis v srednje šole za naslednje šolsko leto se je na februarskem razpisu na 33.349 mest prijavilo 27.598 kandidatov. Kljub dodatnim razmestitvam programov bo potrebna omejitev vpisa na 46 šolah, izbirnega postopka zaradi omejitve pa se bo moralo udeležiti 27,4 kandidatov za vpis, kar je bistveno manj kot v prejšnjih letih, so na današnji novinarski konferenci ministrstva za šolstvo in šport povedali minister dr. Slavko Gaber in njegovi sodelavci.
Nova razstava v Pilonovi galeriji
21. 04. 1998 12.51
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo jutri, 22. aprila, zvečer odprli razstavo z naslovom Negovan Nemec (1947-1987) - deset let pozneje, ki je bila lani, ob desetletnici kiparjeve smrti, postavljena v Goriškem muzeju na gradu Kromberk. Takrat je izšel tudi retrospektivno zasnovan katalog s strokovno razpravo dr. Naceta Šumija o kiparjevem opusu. V Pilonovi galeriji bo predstavljen manjši izbor iz omenjene retrospektivne razstave, 25 skulptur, nekaj dokumentarnih fotografij, grafik ter risb.
Ženske trpijo zaradi hujših bolečin kot moški, toda jih bolje prenašajo
12. 04. 1998 10.55
Ženske so bolj občutljive na bolečino kot moški, toda prenašajo jo bolje, hitreje si opomorejo in ne dopuščajo, da bi bolečine vplivale na njihovo razpoloženje, kaže najnovejša ameriška študija, v kateri je sodelovalo 99 žensk in 38 moških, obolelih za artritisom. Raziskave so pokazale, da se ženske pogosteje pritožujejo zaradi bolečin, vandar pa nanje gledajo kot na "poziv za akcijo" t.j. za ukrepe, s katerimi bolečine zmanjšajo oziroma preusmerijo pozornost drugam. Medtem pa se moški raje poslužujejo metode "molči in trpi". Dr. Karen Berkley z univerze v Tallahasseju na Floridi meni, da daje ženskam večja občutljivost na bolečino dolgoročno gledano moč, pomaga jim, da bolečino identificirajo in s tem v zvezi ustrezno ukrepajo. Ponavadi se ženske, ko čutijo, da bodo izposravljene bolečinam (na primer pri porodih in operativnih posegih) ustrezno pripravijo in že vnaprej iščejo rešitve (učijo se tehnik sproščanja ali poiščejo strokovno pomoč). Nasprotno pa moški čakajo in dopuščajo, da jih bolečina "napade" nepripravljene, zato se z njo težje spopadejo. Nekateri strokovnjaki menijo, da naj bi vzroki za to tičali v količini spolnih hormonov estrogena in testosterona pri ženskah oziroma moških.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Skrivnostni nosečniški dejavnik blokira virus HIV
08. 04. 1998 08.06
Neidentificirana snov, ki jo proizvajajo nosečnice, kot kaže pomaga pri zaustavljanju okužbe z virusom HIV, ki povzroča aids, so sporočili z ameriškega Instituta za človeško virologijo v Baltimoru. Kot je pojasnil dr. Robert Gallo, ki je med drugim sodeloval pri odkritju virusa HIV, je skupaj z nekaterimi kolegi opustil teorijo, da je ta snov nosečniški hormon hCG.
Razstava ob svetovnem dnevu Romov v etnografskem muzeju
07. 04. 1998 12.29
Ob svetovnem dnevu Romov - 8. aprila - bodo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprli razstavi fotografij avtorjev Nade Žgank in dr. Svanibora Pettana. Odprtje razstav bo z romskimi plesi popestrila skupina Romov iz Murske Sobote, zbrane pa bo nagovoril tudi predsednik Zveze romskih društev Jožek Horvat. Prav tako jutri ob 12. uri bo v čitalnici SEM etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan predaval o romskih glasbenikih na Kosovu. Naslov prve razstave je Fotografski utrinki iz vsakdanjega življenja Romov na Slovenskem. Nada Žgank, rojena leta 1967 v Celju, sicer diplomirana agronomka, se je že v obdobju svojega šolanja veliko ukvarjala s fotografijo. V zadnjih letih se je tematika njene fotografije jasno izoblikovala. Izdelani reportažni zapisi s svojo neposrednostjo, a tudi tankočutnostjo, opozarjajo na znane, vendar večno aktualne teme. Avtorica se prepušča doživljanju okolja, ki ga upodablja s fotografijo, zato so njeni izdelki neprisiljeni, živi, obenem pa kompozicijsko in estetsko skrbni, je o fotografijah Nade Žgank zapisal Igor Spreizer.
Razstavi ob Veliki noči
06. 04. 1998 09.41
V atriju ljubljanskega Magistrata bodo jutri, 7. aprila, ob 11. uri odprli osmo razstavo velikonočnih pirhov, v Spomeniškovarstvenem centru na Salendrovi 4 pa opoldne razstavo z naslovom Velikonočni običaji.
Razstava Dr. Bleiweis in njegov čas v Narodnem muzeju
06. 04. 1998 09.40
V Narodnem muzeju Slovenije bodo jutri, 7. aprila, odprli razstavo Dr. Bleiweis in njegov čas, ki jo pripravlja Gorenjski muzej Kranj, na ogled pa bo do 7. junija.
Svetovni dan zdravja posvečen materinstvu
04. 04. 1998 10.11
Letošnji Svetovni dan zdravja (7. aprila) bo potekal v znamenju varnega materinstva. Svetovna zdravstvena organizacija, Sklad ZN za pomoč otrokom, Sklad ZN za pomoč prebivalstvu in druge organizacije bodo aktivnosti ob dnevu zdravja posvetile letu 1998, ki je razglašeno za Dan varnega materinstva.
Janez Šumrada - Vitez reda akademskih palm
03. 04. 1998 17.20
Predavatelj na Univerzi v Mariboru prof. dr. Janez Šumrada je sinoči prejel najvišje odlikovanje republike Francije za dosežke na področju znanosti, izobraževanja in kulture Vitez reda akademskih palm. Odlikovanje mu je izročila francoska veleposlanica v Sloveniji Francoise Bourelleau v navzočnosti slovenskega veleposlanika v Franciji Jožeta Kuniča, rektorja mariborske univerza Ludvika Toplaka in drugih gostov, so sporočili z mariborske univerze. Šumrada je bil izbran za to visoko odlikovanje na predlog francoskega ministra za šolstvo Clouauda Allegreja. Šumrada je eden od treh dobitnikov tega priznanja v Sloveniji.
Razstava karikatur znanih osebnosti Boruta Pečarja
31. 03. 1998 17.15
V I. preddverju Cankarjevega doma bodo v ponedeljek, 6. aprila, odprli razstavo slovenskega karikaturista Boruta Pečarja. To bo doslej najobsežnejša predstavitev Pečarjevih portretnih zapisov, saj bo na ogled približno 140 karikatur znanih osebnosti iz slovenskega kulturnega in javnega življenja. Risbe bodo razdeljene na posamezne skope, posebej glasbeniki, literati, likovni umetniki, gledališčniki...
Predstavitev Slovenije v washingtonskem muzeju umetnosti Corcoran
31. 03. 1998 09.44
V Muzeju umetnosti Corcoran v Washingtonu bo jutri, 1. aprila, predstavitev Slovenije z naslovom Slovenija, dežela za vse letne čase in priložnosti (Slovenia - A Country for All Seasons and Reasons). Predstavitev je pripravilo slovensko veleposlaništvo v Washingtonu v sodelovanju z muzejem Corcoran.
Veleposlanik Rupel predaval na univerzi Columbia
27. 03. 1998 16.55
Veleposlanik Republike Slovenije v ZDA dr. Dimitrij Rupel je na institutu za Zahodno Evropo newyorske univerze Columbia predaval o preoblikovanju Evrope in slovenski vlogi pri tem. Po predavanju je odgovarjal na vprašanja, predstavnik društva Ameriških prijateljev Slovenije pa mu je izročil priložnostno darilo - kristalno jabolko, simbol New Yorka. Ameriške poslušalce so zanimale aktualne politične teme, kot je vključevanje Slovenije v evroatlantske povezave ter odnosi s sosednjimi državami. Veleposlanik Rupel je dejal, da so odnosi s štirimi sosednjimi državami dobri, morebitni problemi pa se sproti razrešujejo. Na vprašanje, katere države bi izpostavil kot največje zaveznice Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo, je Rupel odgovoril, da Slovenija dobro sodeluje z vsemi državami EU. Dodal pa je, da so se predvsem odnosi z Italijo v zadnjem času zelo izboljšali. Rupel ni pozabil omeniti Avstrije in Nemčije, brez katere bi Slovenija nedvomno težje dosegla samostojnost. Glede slovenskega vključevanja v Nato pa je kot najpomembnejšo zagovornico omenil Francijo.
27. marec - svetovni dan gledališča
27. 03. 1998 16.53
Ob letošnjem svetovnem dnevu gledališča, ki sovpada s 50-letnico obstoja in delovanja Mednarodnega gledališkega inštituta ITI (1948-1998), se je vodstvo te svetovne gledališke družine, v kateri je 80 centrov iz vsega sveta - med njimi je od leta 1992 tudi Slovenija - odločilo, da pisanja poslanice ne bodo zaupali nobenemu posamezniku oz. umetniku, ampak je priporočilo, naj se ozremo nazaj in pregledamo nekaj poslanic, ki so bile napisane po letu 1962, odkar se dan gledališča praznuje po vsem svetu, sporoča predsednik Slovenskega centra ITI prof. dr. Henrik Neubauer.
Kaj nam prinaša zakon o športu?
27. 03. 1998 10.15
Državni sekretar za šport dr. Janko Strel je včeraj na javni tribuni Kaj nam prinaša zakon o športu pojasnil vsebino zakona o športu, ki ga je državni zbor (DZ) sprejel 4. marca skupaj s številnimi amandmaji.
Materino mleko zagotavlja sokolji vid
27. 03. 1998 09.12
Otroci, ki so jih mame dojile, vidijo bolje od vrstnikov, ki so odrasli ob umetni hrani za dojenčke, trdi avstralska znanstvenica dr. Maria Markides. Otrokom je pokazala televizijske posnetke šahovnic, na katerih so se porazdelitve polj občasno zamenjevale. Ugotovila je, da so otroci, ki so jih mame dojile, lažje opazili spremembe na šahovnici v primerjavi z vrstniki, ki so jih mame hranile "na stekleničko". Dr. Markidesova trdi, da materino mleko vsebuje določene maščobne kisline, ki so pomembne za razvoj otrokovega živčevja v prvih mesecih po rojstvu. Tovrstne maščobne kisline naj bi vsebovala tudi jajca, meso in ribe, ni pa jih v rastlinskih oljih, ki so običajno glavna sestavina hrane za dojenčke.
V NKBM lani skoraj 2,2 milijardi tolarjev dobička
24. 03. 1998 18.08
V Novi Kreditni banki Maribor so v lanskem letu ustvarili blizu 2,2 milijardi tolarjev čistega dobička. Ta rezultat je delno tudi posledica dejstva, da je banka znižala lastne stroške poslovanja s 3,1 na 2,9 odstotka. S tem se po besedah predsednika uprave dr. Jožeta Glogovška v banki uspešno pripravljajo na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kot so še poudarili na novinarski konferenci, bilanca stanja za lansko leto kaže, da so se tolarska sredstva nominalno povečala za 32,4 odstotka, devizna pa za 0,7 odstotka. Sredstva gospodarstva so se nominalno povečala za 7,7 milijarde tolarjev oz. za 23,5 odstotka, naložbe v gospodarstvo pa kar za 38,4 odstotka. Sredstva prebivalstva so se nominalno povečala za 18,7 milijarde tolarjev oz. za 20,4 odstotka, obseg posojil občanom pa je porasel za 17,2 odstotka. Nova Kreditna banka Maribor je uspešno poslovala tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Zadnji dan februarja je bilančna vsota banke znašala nekaj prek 242 milijard tolarjev.
Vitamin E zoper raka na prostati
18. 03. 1998 11.49
Redno uživanje vitamina E občutno zmanjša tveganje obolenja in smrti za rakom na prostati, trdijo finski in ameriški zdravniki v študiji, objavljeni v današnji izdaji časopisa ameriškega Državnega onkološkega inštituta.
Odkrili zapis, ki je v možganih odgovoren za disleksijo
11. 03. 1998 08.23
Znanstveniki so prvič uspeli določiti "nevrološki zapis", odgovoren za motnjo v možganih pri tistih ljudeh, ki imajo težave z branjem. S pomočjo občutljive tehnike skeniranja možganov so pri 30 ljudeh z normalno sposobnostjo branja in 30 ljudeh, ki imajo disleksijo, dobili slike in sheme gibanja možganov. Disleksija je stanje, ki slabi sposobnost smiselnega povezovanja črk. "Sheme gibanja možganov nam omogočajo trdne dokaze o motnji v tistih delih možganov, ki uravnavajo branje," je povedala dr. Sally E. Shaywitz. Med preučevanjem so znanstveniki uporabljali metodo, s pomočjo katere dobijo računalniške slike možganov v procesu razmišljanja, ko oseba bere ali opravlja druge naloge. Pri dislektikih so s to metodo ugotovili manjšo aktivnost v tistem delu možganov, ki povezuje sposobnost pisanja in delu, ki je odgovoren za govor. Zato pa so znanstveniki opazili večjo aktivnost v delu možganov, ki se imenuje predel Broca in je povezan z govorom. Možno je, da skušajo možgani z aktivnostjo v enem delu nadoknaditi bolj oslabljene funkcije v nekaterih drugih delih.
Minister Jereb in poslanec Kangler obiskala mariborsko univerzo
09. 03. 1998 18.17
Univerzo v Mariboru sta danes na povabilo rektorja prof. dr. Ludvika Toplaka obiskala minister za zdravstvo Marjan Jereb in poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Kangler. Ob tej priložnosti sta se srečala z vodstvom mariborske univerze in Visoke zdravstvene šole ter s predstavniki mariborskega zdravstva, med katerimi je bil tudi direktor mariborske bolnišnice dr. Gregor Pivec, so sporočili iz mariborske univerze.