Drago Jančar
'Ena glavnih javnih aktivnosti PEN je neprestano iskanje notranjega sovražnika'
26. 02. 2013 10.59
Častno razsodišče PEN se je odločilo, da iz svojih vrst izključi trenutnega premierja Janšo. Odločitev bo dokončna, ko jo bo sprejel še upravni odbor. Janša je v odzivu med drugim zapisal: "V vodstvo te organizacije se je nateplo vse mogoče, glavno besedo pa imajo sodelavci UDBE in OZNE".
Zverovih podpornikov vse več
03. 07. 2012 19.03
Kampanja za predsedniške volitve je v polnem teku in podpornikov vse več. Milana Zvera, ki kandidira s podporo SDS in NSi, podpirajo tudi najbolj prevajani slovenski pisatelj Jančar, sin Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik in direktor Slovenske filharmonije Damjanovič.
Inšpektorji preverjajo Barsos
25. 02. 2010 10.20
Domnevno izginotje 3600 kartotek in druge nepravilnosti v Barsosu preverjajo inšpektorji. Dokumenti so izginili z namenom izsiljevanja, pravi Jelinčič, podjetje pa sporoča, da so kartoteke v sefih.
Jelinčič: Gospa ni tako nedolžna
24. 02. 2010 14.54
V Barsosu zanikajo krajo kartotek, ki jim jo očita Jelinčič. Ta sicer priznava, da njegove trditve temeljijo na govoricah, a kljub temu poziva k razrešitvi direktorice Vursa zaradi domnevnih nepravilnosti. Čadonič Špeličeva navedbe o nepravilnostih ostro zavrača.
'Življenje gre naprej'
18. 02. 2010 15.44
V kliniki Barsos, katere solastnik je bil tudi pokojni Baričevič, pravijo, da se od afer, ki so se pojavile po napadu psov, distancirajo, saj je njihovo poslanstvo medicina.
Nezakonito delovanje Baričevičevega Barsosa?
13. 02. 2010 11.24
Le dva od 40 zdravnikov, ki delata v medicinskem centru Barsos, ki je v večinski lasti pokojnega Baričeviča, imata dovoljenje za delo. Minister Miklavčič je napovedal ukrepanje.
Festival Anabdi letos v znamenju "ceste"
05. 06. 2008 12.55
V Kopru se je začel umetniški Festival Anabdi. Tokratna rdeča nit festivala je "cesta" kot simbol potovanja.
Pri obnovi Opere ni šlo za korupcijo
10. 10. 2007 16.04
Po mnenju komisije za preprečevanje korupcije pri obnovi ljubljanske opere ni šlo za korupcijo.
Dobitnik kresnika je Milan Dekleva
23. 06. 2006 22.33
<i>Zmagoslavje podgan</i> je najboljši slovenski roman minulega leta, je po dramatični izmenjavi mnenj odločila žirija.
Primer Petek: Zaslišanih še sedem prič
01. 07. 2004 00.00
Na murskosoboškem okrožnem sodišču se je nadaljevalo zaslišanje v zadevi Petek. Prva potrditev domnev, da je napad povezan s Petkovim pisanjem.
Kresnik Kovačiču
24. 06. 2004 00.00
14. kresnika za najboljši roman minulega leta si je posthumno prislužil Lojze Kovačič za roman Otroške stvari.
Bo Rupel zamenjal stranko?
15. 06. 2004 00.00
Minister Rupel (LDS) je skupaj z Janšo (SDS) in Bajukom (NSi) podpisal vabila na javno tribuno o nacionalnem interesu po vstopu v EU.
Pri Drnovšku o prihodnosti Slovenije
29. 07. 2003 00.00
Bivši in sedanji predsednik SAZU France Bernik in Boštjan Žekš, predsednik prvega slovenskega parlamenta France Bučar, pisatelj Drago Jančar, biblicist Jože Krašovec in rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger so na srečanju pri predsedniku države Janezu Drnovšku izmenjali poglede o pobudi za razpravo o prihodnosti Slovenije.
Proti monopolu politične oblasti
18. 02. 2003 00.00
V Sloveniji vlada monopol politične oblasti, ki je začel resno ogrožati temelje demokratičnega ravnotežja, zato je treba nekaj storiti. Tako menijo podpisniki državljanske pobude, s prvopodpisano Barbaro Brezigar, kandidatko na zadnjih predsedniških volitvah.
Jože Pučnik
18. 01. 2003 00.00
Jože Pučnik, nekdanji predsednik Demosa in ena ključnih osebnosti slovenske pomladi, je bil politično vpliven človek. Njegova smrt je vnesla razdor v slovensko politiko.
Brezigarjeva kandidatka za predsednico
20. 12. 2001 00.00
Vrhovna državna tožilka in ministrica za pravosodje v Bajukovi vladi Barbara Brezigar je napovedala, da bo kandidirala na predsedniških volitvah leta 2002.
Podelitev Prešernovih nagrad
07. 02. 2002 00.00
Na tradicionalni državni proslavi ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, so v Gallusovi dvorani podelili najvišje državne nagrade na področju umetnosti, Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado sta prejela glasbenik Vinko Globokar za življenjsko delo in poet Milan Jesih za pesniški opus.
Podelili Prešernovo nagrado
07. 02. 2001 00.00
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, so na slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernovo nagrado, ki jo je dobil slikar Gustav Gnamuš, in nagrade Prešernovega sklada. Dobili so jih igralec Gregor Bakovič, Godalni kvartet Tartini, slikar Ivo Prančič, video umetnica Nataša Prosenc, pesnik Peter Semolič in dirigentka Karmina Šilec. Slavnostni govornik je bil letošnji Prešernov nagrajenec Gustav Gnamuš. V umetniškem delu programa je nastopil zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec, ki je bila tudi režiserka glasbenega programa. Proslavo je postavil Matej Filipčič, utemeljitve nagrad je prebral Marko Mandič, nagrajencem pa jih je izročila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Meta Hočevar. Proslave so se udeležili tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo in drugi visoki predstavniki javnega in kulturnega življenja Slovenije.
Predlog Nacionalnega kulturnega programa jutri na vladi
04. 10. 2000 00.00
Novica dneva na polju kulturne politike je povsem svež predlog Nacionalnega kulturnega programa. Pripravilo ga je ministrstvo za kulturo, včeraj potrdil pristojni vladni odbor, vlada pa ga bo obravnavala na seji jutri. Predlog Nacionalnega kulturnega programa je pripravila delovna skupina, ki jo je imenoval minister za kulturo Rudi Šeligo. V njej so bili dr. Janko Kos, Lojze Lebič, dr. Andrej Inkret, Janez Bernik, dr. Jure Mikuž in Drago Jančar.
Gostje Društva slovenskih pisateljev
08. 05. 2000 14.38
V prostorih Društva slovenskih pisateljev bo maja pester spored kulturno-družabnih večerov in predavanj, na katerih bodo svoje delo in druge teme predstavljali domači avtorji in gostje iz tujine. Sredi tega tedna, 10. maja, bo sodobno srbsko poezijo predstavila profesorica iz Novega Sada dr. Bojana Stojanović Pantović, 11. maja pa svoje prevajanje Prešernove poezije v srbohrvaščino in francoščino banjaluški pesnik Kolja Mičević, ki že več let živi v Parizu. 15. maja bo gost študentov primerjalne književnosti pesnik Jože Snoj, 29. maja pisatelj Drago Jančar, 22. maja pa bo revija Literatura pripravila pogovor z italijanskim pesnikom Angelom Cherchijem, zadnjim dobitnikom nagrade kristal Vilenice.
Pisateljska turneja po Braziliji
27. 04. 2000 10.10
Čeprav portugalsko govori 200 milijonov ljudi po vsem svetu, največ v Braziliji, v ta jezik še ni bilo opaznejših prevodov slovenske književnosti; k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in - dolgoročneje - večjemu zanimanju za obojestransko prevajanje naj prispeva dvotedenska bralna turneja, ki jo slovenski literati in prevajalci začenjajo danes v Riu de Janeiru v Braziliji. Peterico literatov, Svetlano Makarovič, Tomaža Šalamuna, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Andreja Blatnika, ter tri prevajalke, Jasmino Markič, Mojco Medvedšek in Blažko Mueller, bo turneja v organizaciji Centra za slovensko književnost in s podporo ministrstva za kulturo do 9. maja vodila še v Sao Paulo, Belo Horizonte in Salvador.
Razstava o Havlu
28. 10. 1999 15.37
Fotografsko-dokumentarna razstava pod naslovom Vaclav Havel - državljan in dramatik, ki jo bo drevi ob 18. uri v Slovenskem gledališkem muzeju slovesno odprl predsednik Slovenije Milan Kučan, Havlov kolega in prijatelj, v štirih sklopih osvetljuje Havlovo pot intelektualca druge polovice XX. stoletja.
V Premikih antologija Jančarjevih kulturno-političnih esejev
07. 07. 1999 12.17
Pod pomenljivim naslovom Konec tisočletja, račun stoletja je urednik pri Mladinski knjigi Aleksander Zorn v zbirki Premiki v knjižni izdaji zbral eseje kulturno-politične narave, ki jih je uveljavljeni slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar zapisal med leti 1985 in 1999.
Jančar dobitnik kresnika
24. 06. 1999 12.17
Nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je sinoči prejel Drago Jančar.
Zbornik člankov in dokumentov Temna stran meseca
10. 12. 1998 14.54
Temna stran meseca s podnaslovom Zgodovina totalitarizma v Sloveniji od 1945 do 1990 je zbornik člankov in dokumentov, ki jih je uredil pisatelj Drago Jančar, predstavlja pa plod enoletnega dela širše skupine slovenskih intelektualcev in razumnikov. Knjigo na 850 straneh, od tega 460 strani slikovnih in pisnih dokumentov, je izdala založba Nova revija. Danes, na svetovni dan človekovih pravic, pa so jo, v navzočnosti številnih živih prič dogajanj na ''temni strani meseca'', predstavili direktor in glavni urednik založbe Nova revija Niko Grafenauer, urednik Drago Jančar, zgodovinar dr. Vasko Simoniti in drugi avtorji.
Razstava o kratki zgodovini totalitarizma v Sloveniji
26. 11. 1998 15.57
V Muzeju novejše zgodovine bo od danes do 31. januarja prihodnje leto odprta razstava Temna stran meseca, ki predstavlja kratko zgodovino totalitarizma v Sloveniji med leti 1945 in 1990. Avtor razstave Drago Jančar je skupaj z Vaskom Simonitijem in Janezom Suhadolcem zbral in pripravil za ogled posamezne tipične primere, s katerimi želijo pripravljalci spodbuditi razmišljanje o totalitarizmu v današnjem času. Razstavo je finančno podprlo ministrstvo za kulturo.
Ustanovljen Sklad Marjana Rožanca
03. 07. 1998 11.59
Založba Nova revija in Založba Mihelač sta ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki bo podeljeval že uveljavljene Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, izdano v zadnjih dveh letih. Nagrajenca bo letos izbrala žirija, ki jo je imenoval omenjeni sklad, v njej pa so dr. Andrej Inkret, Samo Kutoš, dr. Manca Košir, Vanesa Matajc in Alenka Zor Simoniti.
Minister za kulturo Školč na otvoritev Festivala srednjeevropske kulture v Londonu
19. 06. 1998 14.56
Minister za kulturo Jožef Školč se bo v ponedeljek, 22. junija, udeležil otvoritve Festivala srednjeevropske kulture, ki se v organizaciji Avstrijskega kulturnega inštituta začenja v Londonu. Ob tej priložnosti se bo minister Školč ločeno sestal z britanskim državnim sekretarjem za umetnost Markom Fisherjem, generalnim direktorjem Britanskega sveta (British Council) dr. Davidom Drewryjem, obiskal pa bo tudi Angleški svet za umetnost (Arts Council of England) in Šolo za slovanske in vzhodnoevropske študije (School of Slavonic and East European Studies), so sporočili iz ministrstva.