Duisenberg
IMF o svojih nalogah, nafti in evru
25. 09. 2000 00.00
V Pragi se je včeraj sestal denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF), najvišji politični organ organizacije, da bi določil glavne naloge IMF in rešil vprašanje visokih cen nafte in nestabilne evropske valute evra. Odbor je poudaril, da lahko trenutne cene nafte škodijo svetovni gospodarski rasti.
Zadovoljstvo ob stabilnosti cen
06. 07. 2000 07.41
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg je poudaril, da ostaja stabilnost cen še naprej glavna prioriteta držav, ki so uvedle evro. Ohranitev stabilnosti cen bi omogočila nadaljevanje gospodarske rasti in s tem povečevanje števila delovnih mest, je danes povedal Duisenberg pred Evropskim parlamentu v Strasbourgu.
Evro bo močnejši
05. 05. 2000 18.17
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg je davi v Frankfurtu napovedal, da se bo kronično oslabljen evro okrepil.
Višje obrestne mere ECB
03. 02. 2000 18.38
Evropska centralna banka (ECB) je danes zvišala ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Najpomembnejša obrestna mera v državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, po novem znaša 3,25 odstotka. Po oceni sveta ECB so se namreč tveganja v zvezi z ohranjanjem stabilnosti cen povečala bolj od pričakovanj.
Podjetje Holzmann doseglo dogovor
03. 12. 1999 13.54
Delavci nemškega gradbenega podjetja Philipp Holzmann bodo v skladu z dogovorom, ki sta ga v noči na petek podpisala vodstvo in poslovni odbor podjetja, skupaj prispevali 125 milijonov evrov za sanacijo podjetja.
Dobre možnosti za krepitev evra
03. 12. 1999 08.31
Predsednik Evropske centralne banke Wim Duisenberg je včeraj v Frankfurtu dejal, da obstajajo dobre možnosti za krepitev evra v primerjavi z ameriškim dolarjem. Banka bo k temu prispevala z uspešnim nadaljevanjem politike stabilnosti cen.
ECB zvišala obrestne mere
04. 11. 1999 18.57
Evropska centralna banka (ECB) se je danes prvič v svoji kratki zgodovini odločila zvišati temeljne obrestne mere. Obrestne mere so se zvišale za pol odstotne točke, so sporočili po seji sveta banke. Zvišanje je bilo pričakovano. Do njega je prišlo le pet mesecev potem, ko se je ECB prvič odločila znižati temeljne obrestne mere.
ECB razmišlja o povišanju obrestnih mer
01. 11. 1999 18.38
Evropska centralna banka (ECB) razmišlja o skorajšnjem povišanju obrestnih mer, da bi tako ohranila inflacijo pod nadzorom, je za današnjo izdajo nemškega gospodarskega časnika Handelsblatt povedal predsednik banke Wim Duisenberg.
Evropska centralna banka ohranja obrestno mero nespremenjeno
15. 07. 1999 18.23
Svet Evropske centralne banke je obrestne mere v skladu s pričakovanji pustil nespremenjene, je danes sporočil predstavnik banke. Evropski valutni prostor pa ostaja po ocenah centralne banke stabilen. Po aprilskem padcu obrestnih mer lombardna obrestna mera ostaja 2,5 odstotka.
V Bruslju tudi o izdatkih EU za sprejem novih članic
08. 02. 1999 16.38
Finančni ministri Evropske unije, ki so se v Bruslju sestali, da bi uskladili svoja stališča glede reform, predlaganih v Agendi 2000, bodo danes pregledali tudi proračunske napovedi držav članic EU ter reforme, ki se nanašajo na izdatke EU. Razprava se bo odvijala v smeri priprav EU za sprejem še dvanajstih novih- vzhodnoevropskih članic.
Mednarodni finančniki v Frankfurtu o novih težavah na svetovnem denarnem trgu
15. 01. 1999 11.50
V Frankfurtu se bo danes popoldne začelo srečanje pomembnih mednarodnih finančnih predstavnikov, ki se bodo pogovarjali o novih težavah na svetovnem denarnem trgu in krizi na svetovnih borzah, ki je sledila sredinemu razvrednotenju brazilskega reala.
Guvernerji o menjalniških tečajih za evro
31. 12. 1998 12.19
Guvernerji držav članic Evropske unije ter predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg so danes na videokonferenci začeli s proceduro o določitvi menjalniških tečajev evra v razmerju z valutami enajstih držav članic denarne unije.
Pariz nezadovljen nad Duisenbergovimi izjavami
31. 12. 1998 11.24
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg je s svojim nasprotovanjem, da bi predčasno odstopil, razjezil francosko vlado - Duisenbergove izjave ''niso v skladu'' z njegovimi prvotnimi dolžnostmi, je danes v Parizu izjavil minister za gospodarstvo in socialo Dominique Strauss-Kahn.
Tony Blair, ''najpomembnejši človek Evrope''
30. 12. 1998 08.31
Britanski premier Tony Blair je po rezultatih ankete, ki jo je med uglednimi Evropejci izvedel londonski Independent, trenutno ''najpomembnejša osebnost'' na stari celini. Londonski časopis je anketiral 200 uglednih evropskih osebnosti in na podlagi njihovih odgovorov izdelal seznam 25 ''najvplivnejših in najpomembnejših''. Avtorji ankete priznavajo, da je Blairovo prvo mesto pravo presenečenje, saj se britanskemu premieru na evropski politični sceni še ni uspelo uveljaviti kot vodilni evropski osebnosti. Na drugem mestu med pomembneži je pristal Wim Duisenberg, šef Evropske centralne banke, na tretjem pa nemški kancler Gerhard Schroeder. V prvi deseterici nato sledijo še papež Janez Pavel II, bivši nemški kancler Helmut Kohl, bivši evropski komisar Jacques Delors, nemški minister za finance Oscar Lafontaine, predsednik nemške Bundesbanke Hans Titmaier in češki predsednik Vaclav Havel. Na zadnje, petindvajseto mesto se je uvrstil violonist Jehudi Menjuhin, ki je v Britaniji dobil naslov lorda. V klubu pomembnih so tudi tri ženske - komisarka Združenih narodov za človekove pravice in bivša predsednica Irske Mary Robinson, evropska komisarka Emma Bonino in generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije Gro Harlem Bruntland. Med najpomembnejše ljudi za Evropo sta se uvrstila tudi dva Američana - predsednik Bill Clinton na 18. mestu in lastnik Microsofta Bill Gates na 19. mestu. Med Rusi se je na lestvico uvrstil le bivši predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, in sicer na 16. mesto.
EU brez dogovora o zunanjem zastopstvu evra
23. 11. 1998 14.07
Enajstim državam Evropske unije, ki bodo prihodnje leto uvedle evro, se tudi na današnjem zasedanju v Bruslju ni uspelo dogovoriti o načinu zunanjega zastopstva evra. Enajsterica je razdeljena do predloga Evropske komisije, ki je predlagala, naj navzven evro-države skupaj predstavljajo svet EU, komisija in Evropska centralna banka (ECB).
Svet ECB razpravlja o zagotovitvi stabilnosti evra
11. 09. 1998 13.17
Svet Evropske centralne banke (ECB) je davi v Frankfurtu začel razpravo o denarnopolitični strategiji. V središču razprave naj bi bilo vprašanje načina zagotavljanja stabilnost evra. O rezultatih druge seje sveta po počitnicah bo novinarje drevi obvestil predsednik ECB Wim Duisenberg.
Duisenberg: ''Cilj je notranja stabilnost evra''
07. 07. 1998 10.13
Predsednik Evropske centralne banke Wim Duisenberg je v pogovoru za današnji Le Figaro dejal, da bo prednostna naloga banke ''notranja stabilnost evra, stabilnost cen znotraj denarne unije''. ''Če bomo to dosegli in če bo Združenim državam uspelo obvladati inflacijo, ni razloga, zakaj se evro in dolar v medsebojnem odnosu ne bi stabilizirala,'' je še dejal in menil, da bi lahko imele države postopno svoje devizne rezerve v evru.
Začetek delovanja Evropske centralne banke
30. 06. 1998 15.25
Evropska unija je danes z obeležitvijo začetka delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst članic povezave. Kot je na današnjem slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka "enoglasno" govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z "resnično evropsko usmerjenostjo".
Začela delovati Evropska centralna banka
01. 06. 1998 11.07
Evropska unija je danes uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje čim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.
Vodstvo ECB dokončno potrjeno
27. 05. 1998 13.46
Voditelji enajstih držav Evropske unije, ki bodo 1. januarja prihodnje leto uvedle evro, so v skladu s proceduro ta teden še formalno potrdili vodstvo Evropske centralne banke (ECB). Tako je pot za začetek delovanja banke dokončno odprta.
Evropski parlament opravlja še zadnji krog zaslišanj kandidatov za vodstvo ECB
08. 05. 1998 10.32
V Evropskem parlamentu danes poteka še drugi, zadnji krog zaslišanj kandidatov za položaje v šestčlanskem izvršnem odboru Evropske centralne banke (ECB), ki bo začela delovati 1. julija letos. Najbolj odmevno zaslišanje je bilo včeraj, ko je na vprašanja članov parlamentarnega odbora za gospodarstvo in finance odgovarjal kandidat za predsednika ECB, Nizozemec Wim Duisenberg. Duisenberg je odboru znova razložil, da mandata ne namerava odslužiti v celoti, vendar pa je vztrajal pri stališču, da bo sam odločil, kdaj bo zapustil prvo mesto v ECB. Po zaslišanjih bo odbor za gospodarske zadeve prihodnji teden, 11. maja, izrekel mnenje o kandidatih, 626 poslancev pa se bo o njih izreklo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, prihodnjo sredo, 13. maja.
Evro bo uvedlo 11 članic EU
04. 05. 1998 09.32
Voditelji držav EU so ponoči sprejeli dokončno odločitev, da bo 1. januarja 1999 evro uvedlo 11 članic povezave. Po 11-urnih pogajanjih o predsedovanju prihodnji Evropski centralni banki (ECB) so dosegli soglasje, da bo za prvega predsednika banke imenovan Nizozemec Wim Duisenberg, zdaj predsednik Evropskega denarnega inštituta. Duisenberg bo na čelo ECB imenovan za celoten osemletni mandat, vendar pa bo "na lastno željo" še pred iztekom mandata odstopil.
Dogovor o predsedniku ECB dosežen?
02. 05. 1998 09.48
Evropska petnajsterica je očitno dosegla dogovor o predsedniku Evropske centralne banke (ECB), ki bo 1. julija nasledila Evropski denarni inštitut (EMI). Iz belgijskih virov se je izvedelo, da so se predsedniki vlad in držav danes v Bruslju sporazumeli, da bo na položaj z osemletnim mandatom imenovan sedanji predsednik EMI, Nizozemec Wim Duisenber. Duisenberg je ves čas užival podporo večine članic unije, razen Francije, ki je vseskozi vztrajala pri svojem kandidatu, predsedniku francoske centralne banke Jean-Claudeu Trichetu. Za zdaj še ni znano, ali je bil dogovor dosežen s tihim kompromisom, da bo Duisenberg po polovici mandata odstopil in položaj prepustil francoskemu kandidatu. Kot vztrajno ponavlja Evropska komisija, bi bila prepolovitev mandata kršenje pogodbe EU, vendar pa bi bil prostovoljen odstop kogarkoli pred iztekom mandata popolnoma legitimen.
Nov zaplet z vodenjem EBRD
02. 03. 1998 11.10
Belgijski finančni minister Philippe Maystadt, ki je ves čas veljal za najresnejšega kandidata za vodilno mesto v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), se odpoveduje tekmi za položaj, ki ga je konec januarja zapustil Francoz Jacques Larosiere.
Francija in Nemčija dosegli dogovor o vodenju Evropske centralne banke
28. 02. 1998 12.00
Nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac naj bi po pisanju nemškega tednika Focus dosegla kompromis glede predsedovanja bodoči Evropski centralni banki. Časnik se sklicuje na vire blizu vladi v Bonnu. V skladu s kompromisom naj bi Francija dobila položaj podpredsednika banke, a pod pogojem, da bo čez osem let na čelo banke prišel Francoz. Prvi predsednik banke naj bi bil Nizozemec Wim Duisenberg. Nemčija Duisenbergovo kandidaturo podpira, medtem ko je Pariz za ta pomemeben položaj predlagal guvernerja francoske centralne banke Jean-Claudea Tricheta. V uradu nemškega kanclerja novice niso niti potrdili niti zanikali.