Dunaj
Predsednica svobodnjakov ščiti Haiderja
04. 11. 2000 00.00
Predsednica avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) in podkanclerka Susanne Riess-Passer se je v zvezi z vohunsko afero zaradi kraje zaupnih policijskih podatkov iz policijskega računalnika danes postavila na stran svojega predhodnika in enega glavnih osumljencev v omenjeni aferi, koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Riess-Passerjeva je za avstrijski radio ORF povedala, da je Haider v aferi žrtev in ne storilec, saj so iz omenjenega računalnika kar 60-krat zahtevali tudi Haiderjeve podatke. Ob tem je še zahtevala pojasnilo, kdo se je zanimal za podatke o nekdanjem voditelju FPÖ.
Borza za srednje in vzhodnoevropska podjetja
03. 11. 2000 00.00
Nova borza s sedežem na Dunaju Newex, ki je namenjena podjetjem iz srednje in vzhodne Evrope, je v petek začela s trgovanjem. Borza je razdeljena na tri segmente, in sicer NX one, ki je namenjen podjetjem novincem na borzi, NX plus, v katerem naj bi kotirali "blue chipsi" regije, in "ostalo trgovanje", v katerem naj bi kotiralo približno 100 podjetij. Prvi trgovalni dan je potekel mirno, v prihodnje pa naj bi se na borzi Newex skepalo do 2000 poslov dnevno.
FPÖ za predčasne volitve
03. 11. 2000 00.00
Predsednica avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in podkanclerka Susanne Riess-Passer danes v pogovoru za avstrijsko televizijo ÖRF spričo napetosti med FPÖ in ljudsko stranko (ÖVP), ki tvorita vladajočo koalicijo v Avstriji, ni izključila možnosti predčasnih volitev. Riess-Passerjeva je dejala, da gre za "zelo resno situacijo" in hkrati okrepila kritiko svobodnjaške stranke do avstrijskega notranjega ministra Ernsta Strasserja iz ljudske stranke. Po njenem mnenju naj bi namreč slednji dopustil, da so v aferi kraje tajnih policijskih podatkov uvedli preiskavo samo proti članom FPÖ. Generalna sekretarka ÖVP Maria Rauch-Kallat je očitke Riess-Passerjeve že zavrnila in dejala, da v Avstriji ni nikakršne vladne krize in da prav tako niso potrebne predčasne volitve. Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel podobno kot v preteklih dneh ni dal nikakršnih izjav o trenutnih razmerah.
Vnovič blokada avstrijsko-čeških mejnih prehodov
02. 11. 2000 00.00
Avstrijski nasprotniki obratovanja češke jedrske elektrarne Temelin so davi začeli s vnovično blokado mejnih prehodov ob avstrijsko-češki meji. Blokada mejnih prehodov Wullowitz, Weigetschlag in Guglwald naj bi trajala do drevi. Tako kot v prejšnjih akcijah so protestniki mejne prehode blokirali s traktorji, ki ovirajo promet na meji.
Avstrija prodaja delnice Telekoma
02. 11. 2000 00.00
Avstrijski sklad Österreichische Industrieholding, ki upravlja z državnim premoženjem, namerava prodati 140 milijonov delnic avstrijskega Telekoma (Telekom Austria), z možnostjo prodaje še dodatnih 21 milijonov delnic. Država naj bi s prodajo delnic Telekoma, za katere v skladu ocenjujejo, da naj bi se cena gibala med 9 in 12 evrov, iztržila približno 1,93 milijarde evrov. Zbrana sredstva nameravajo porabiti za krpanje proračuna, so sporočili iz omenjenega državnega sklada. Telekom Austria je največji telekomunikacijski operater v Avstriji, ki pa ne posluje najbolje. V letošnjih prvih šestih mesecih je družba ustvarila za 22,5 milijona evrov izgube, kar je precej slabše kot v enakem obdobju lani, ko je družba zabeležila za 132,2 milijona evrov dobička. Zato večina tako avstrijskih kot tudi tujih analitikov meni, da bi morala država morala ceno delnic znižati na devet do deset evrov.
Predstavitev mesta Ljubljane na Dunaju
02. 11. 2000 00.00
Prihodnji teden bo na Dunaju potekala predstavitev mesta Ljubljane z naslovom Ljubljana pozdravlja Dunaj, v okviru katere bodo potekali pogovori ljubljanske županje Vike Potočnik in njenega dunajskega kolega Michaela Haeupla. Med predstavitvijo, ki bo potekala 8. in 9. novembra, bodo poleg tega odprli tudi razstavi "Dobrodošli v Ljubljani, srcu Slovenije" in "Mojstrovine Slovenije".
Nagrada za evropsko literaturo
02. 11. 2000 00.00
Portugalski pisatelj Antonio Lobo Antunes je letošnji dobitnik avstrijske nagrade za evropsko literaturo. Nagrado v vrednosti 300.000 šilingov bo prejel na slovesnosti na Dunaju. Lani je priznanje, ki ga podeljujejo od leta 1965, prejel madžarski pisatelj Peter Erterhazy. Najbolj znani dobitniki te nagrade so Vaclav Havel, Eugene Ionesco, Marguerite Duras in Salman Rushdie. Dela 58-letnega portugalskega pisatelja Antunesa so doslej prevedli v več kot 50 jezikov.
Mojstrovine Slovenije na Dunaju
01. 11. 2000 00.00
Na Dunaju bodo v sredo, 8. novembra, v nakupovalni hiši Steffl odprli mednarodno razstavo Mojstrovine Slovenije - srečanje s sodobnimi rokodelci. Razstava bo odprta do 3. januarja prihodnje leto. Med 8. in 16. novembrom bo v slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju poleg tega odprta razstava ljubljanskega Mestnega muzeja z naslovom Dobrodošli v Ljubljani, srcu Slovenije. Od 9. do 11. novembra pa bodo Dunajčani v restavraciji Barbaro's lahko okušali dobrote slovenske kuhinje, ki jim jih bo pripravljal mojster Slavko Adamlje iz ljubljanskega Maxima.
Srečanje Schüssla in Zemana
31. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je izrazil upanje, da se bo po pogovoru s češkim premierom Milošem Zemanom glede češke jedrske elektrarne Temelin končalo obdobje ledene dobe v odnosu med državama, ki traja že več mesecev. Schüssel je poudaril, da je avstrijsko stališče glede nuklearke Temelin že znano, ni pa hotel izdati podrobnosti pogajanj.
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
Povezanost med eksplozijo in vohunsko afero?
30. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem štajerskem je v mestu Kindberg v eksploziji bombe, podtaknjene pod avtomobil, parkiran pred policijsko postajo, umrl voznik. Podrobnosti še niso znane, nekateri avstrijski neuradni viri pa dogodek povezujejo z nedavnim škandalom o domnevni vpletenosti Haiderjevih svobodnjakov v vohunsko afero na notranjem ministrstvu. Na Dunaju so tako danes zaradi suma kraje zaupnih policijskih podatkov o političnih nasprotnikih svobodnjakov suspendirali enajst policistov. Vlada ljudske stranke in svobodnjakov pa je zaščitila pravosodnega ministra Bömdorferja, ki naj bi kot nekdanji odvetnik Haiderjeve stranke ukradene podatke uporabil na sodnih procesih.
Vodja štajerskih svobodnjakov odstopil
28. 10. 2000 00.00
Komaj dva tedna po hudem porazu svobodnjaške stranke na volitvah v deželni zbor na avstrijskem Štajerskem je predsednik štajerskih svobodnjakov Michael Schmid danes odstopil s položaja predsednika stranke.
Nezaupnica proti ministru Böhmdorferju
26. 10. 2000 00.00
Opozicijska stranka avstrijskih zelenih je sporočila, da bo v ponedeljek v parlamentu vložila predlog o nezaupnici pravosodnemu ministru Dietru Böhmdorferju, ki naj bi bil domnevno vpleten v vohunsko afero v Avstriji. Böhmdorfer naj bi kot član avstrijskih svobodnjakov (FPÖ), katerih nekdanje vodstvo je domnevno vpleteno v afero, uporabil zaupne podatke iz policijskega računalnika.
Austrian Airlines z večjim deležem?
25. 10. 2000 00.00
Avstrijska letalska družba Austrian Airlines (AUA), ki razpolaga z 35,88-odstotnim lastniškim deležem letalske družbe Lauda Air, namerava kupiti še več delnic omenjene letalske družbe, saj želi imeti večinski lastniški delež družbe Lauda Air.
Odkritje spomenika žrtvam holokavsta
25. 10. 2000 00.00
V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.
Nov pregled JE Temelin
25. 10. 2000 00.00
Češki zunanji minister Jan Kavan je po srečanju s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem danes na Dunaju dejal, da je Češka pripravljena dovoliti nov pregled češke jedrske elektrarne Temelin. Kavan je ocenil, da je skrb Avstrijcev glede varnosti nuklearke legitimna, vendar je poudaril, da Češka ne bo odgovarjala na ultimate, pritiske ali blokade. Avstrija ostro nasprotuje začetku obratovanja elektrarne Temelin, ki leži 60 kilometrov severno od meje med državama.
Na Dunaju odkrili Prešernov relief
25. 10. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna so danes na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo, delo letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja Mirsada Begiča. Slovesnosti so se udeležili slovenski zunanji minister Lojze Peterle, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgel in drugi visoki gosti. Minister Peterle je imel popoldne
Avstrija investira v vzhodno Evropo
24. 10. 2000 00.00
Avstrija je lani v države vzhodne Evrope investirala 968 milijonov dolarjev, kar je 5 odstotkov več kot leta 1998. S tem je bila Avstrija za Nemčijo, ZDA, Nizozemsko in Francijo lani peti največji tuji investitor v države omenjene regije. Ko pa je avstrijsko gospodarsko ministrstvo v svoji študiji prištelo še investicije v Slovenijo, se je Avstrija uvrstila na četrto mesto med največjimi tujimi investitorji v regijo. Avstrija je bila sicer lani največji tuji investitor v Sloveniji. Države vzhodne Evrope so lani zabeležile rekordni priliv tujih neposrednih investicij (TNI), saj so skupaj zabeležile 26 milijard dolarjev TNI, kar je 20 odstotkov več kot leta 1998. Avstrija je tako lani največ investirala –
Begičev bronasti relief na Dunaju
24. 10. 2000 00.00
V spomin na 200-letnico rojstva Franceta Prešerna bodo v organizaciji veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze jutri, 25. oktobra, slovesno odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo. Relief je zasnoval akademski kipar iz Ljubljane Mirsad Begič. Na priložnostni slovesnosti bo o Prešernu in Dunaju govoril akademik Matjaž Kmecl. Prešernove verze bo v lastnem prevodu bral Klaus Detlev Olof, Cankarjeve zapise o slovenski literaturi pa Erwin Köstler.
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.
Riess-Passer za referendum glede širitve EU
22. 10. 2000 00.00
Namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer se je danes na avstrijski televiziji ORF izrekla za izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Po mnenju Riess-Passerjeve bi morali imeti državljani možnost soodločanja glede prihodnosti EU. Z referendumom pa bi si lahko znova pridobili izgubljeno zaupanje državljanov v EU, je še menila namestnica kanclerja. Doslej so se velike odločitve v EU sprejemale mimo njenih državljanov, meni Riess-Passerjeva. Zato bi bilo potrebno upoštevati tudi mnenje ljudi, in sicer ne samo v Avstriji, ampak v vseh članicah unije. Riess-Passerjeva se je zavzela za širitev EU, vendar ob tem, da se izpolnijo določeni pogoji. To stališče vsebuje tudi koalicijski sporazum obeh vladajočih strank v Avstriji, svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP).
Vrnitev Meissnitzerjeve preložena
19. 10. 2000 00.00
Zmagovalka svetovnega pokala v skupnem seštevku za leto 1999, avstrijska smučarka Alexandra Meissnitzer, bo morala za nedoločen čas odložiti svojo vrnitev na smučarske strmine.
OVSE povabila ZRJ v članstvo
19. 10. 2000 00.00
Predsedujoča Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je v pismu Koštunici uradno povabila ZRJ, naj se včlani v OVSE. V pismu je dodala tudi, da so po demokratičnih spremembah v ZRJ novi odnosi med to organizacijo in Beogradom postali mogoči.
Sporna vprašanja potrebno rešiti čimprej
19. 10. 2000 00.00
V posebni izjavi za 24ur je avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner včeraj poudarila, da Avstrija slovenskega vstopa v Evropsko unijo ne bo pogojevala, da pa bo kljub temu potrebno sporna vprašanja med državama rešiti čimprej, pri čemer je mislila na slovenski zakon o denacionalizaciji in vprašanje jedrske elektrarne Krško. Avstrijska ministrica je menila, da je o slovenskem zakonu o denacionalizaciji potrebno čimprej začeti dvostranske pogovore na strokovni ravni. Poudarila je, da se zato, ker je ta tema dvostranske narave, osebno zavzema za iskanje rešitve na dvostranski ravni, saj institut kolektivne krivde in dokazovanje lojalnosti v današnji evropski družbi nista sprejemljiva. Na vprašanje, ali se bo Dunaj, v primeru, da na pogovorih ne bi našli rešitve, obrnil na Bruselj, pa je dejala, da je vprašanje denacionalizacijskega zakona na nek način postavljeno v kontekst slovenskega približevanja EU, da pa ga je primerneje reševati na dvostranski ravni. Dunaj dvomi tudi o varnosti JE Krško, sicer pa se je avstrijska vlada v svojem programu zavzela za čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne. "Vprašanje JEK je potrebno rešiti," je dejala Ferrero-Waldnerjeva in dodala, da se bodo pogovori nadaljevali potem, ko bo skupina strokovnjakov EU za jedrsko varnost pripravila poročilo na podlagi seizmoloških raziskav na območju Krškega. Izrazila je pričakovanje, da bodo strokovnjaki poročilo pripravili do konca leta. Glede izidov nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji pa je ministrica dejala le, da za Dunaj ni pomembno, katera vlada je na oblasti, saj je vsaka demokratično izvoljena vlada primeren sogovornik.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Lastniški delež v MOL
15. 10. 2000 00.00
Avstrijska naftna družba OMV, ki ima v madžarskem energetskem podjetju MOL pet- do desetodstotni delež, bi kupila še 25-odstotni delež države, če bi ga madžarska vlada ponudila naprodaj, je novinarjem zatrdil direktor OMV Richard Schenz.
Avstrija nadaljuje z blokadami
14. 10. 2000 00.00
Nasprotniki češke jedrske elektrarne Temelin že od sinoči vztrajajo z zaporami treh mejnih prehodov s Češko. Številni traktorji in tovornjaki popolnoma onemogočajo prehod meje, zato se na Češkem zaradi teh demonstracij že pojavljajo povračilni ukrepi proti Avstriji.
Haider ponovil zahteve v zvezi s Temelinom in Krškim
13. 10. 2000 00.00
Temelin bo preizkušnja za Evropsko unijo, je ob današnjih protestih proti delovanju češke jedrske elektrarne na mejnem prehodu Wullowitz na avstrijsko-češki meji dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider je poudaril, da niti Češka niti Slovenija ne moreta vstopiti v EU, dokler ne rešita vprašanja jedrskih elektrarn tako, da bo to v interesu Avstrije. Haider je v Wullowitz prišel v spremstvu avstrijskega ministra za infrastrukturo Michaelom Schmidom, ki je poudaril pomembnost vprašanja jedrskih elektrarn na ravni EU. Temelin ni katerokoli vprašanje, temveč je pomembno vprašanje za članstvo Češke v EU, je še dejal Schmid. Haider je vlado na Dunaju pozval, naj tako dolgo vztraja pri vprašanju jedrske varnosti, da bo EU natančno določila ustrezne varnostne standarde za obratovanje jedrskih elektrarn.
Avstrija in Madžarska zaskrbljeni nad položajem v ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je na današnji novinarski konferenci po srečanju z madžarskim kolegom Janosem Martonyjem na Dunaju trenutne razmere v ZRJ ocenila kot "zelo kočljive", podobno kot Martonyi pa je zaskrbljeno menila, da po spremembah v vodstvu ZRJ manjka več pomembnih korakov. Ocenila je, da tako v Srbiji kot tudi v jugoslovanski vladi ni prišlo do demokratičnega preobrata. Martonyi je dejal, da tudi Madžarska podobno ocenjuje razmere v ZRJ, in ob tem izrazil podporo Budimpešte demokratičnim silam v državi. Ferrero-Waldnerjeva in Martonyi sta govorila tudi o pobudi o vzpostavitvi strateškega sodelovanja srednjeevropskih držav, ki naj bi bilo po Martonyjevem mnenju gospodarsko in politično zelo pomembno. Še pred, pa tudi po vstopu Madžarske v EU naj bi tako prišlo do rednih pogovorov in izmenjave informacij med srednjeevropskimi državami. Kot je povedala avstrijska zunanja ministrica, so se na omenjeno pobudo številne srednjeevropske države odzvale pozitivno.