EPP
Komentar opozicije na Veselov odstop: Sramota
07. 09. 2024 19.18
"Sramota." Tako umik kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela po pritisku predsednice Evropske komisije Ursule Von Der Leyen označuje največja opozicijska stranka SDS. "To je klofutanje Slovenije, možno samo zaradi šibke vlade," so še ostri v opoziciji, medtem ko so se v vladnih vrstah zavili v molk. A časa ni veliko, saj namerava predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen razrez komisije predstaviti že v sredo. Kdo bo torej naslednji kandidat oziroma kot vse kaže kandidatka?
Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu potrjena za drugi mandat
18. 07. 2024 06.53
Evropski parlament je na tajnem glasovanju potrdil Ursulo von der Leyen za nov petletni mandat na čelu Evropske komisije. Imenovanje nemške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke je podprl 401 poslanec. Glasovalo je 707 poslancev, proti jih je bilo 284, 15 se jih je vzdržalo.
Za nadaljnjo podporo Ukrajini glasovali vsi slovenski evroposlanci razen Grimsa
17. 07. 2024 16.51
Evropski parlament je v Strasbourgu podprl resolucijo o Ukrajini, v kateri je ob začetku novega mandata potrdil podporo Ukrajini in pozval članice EU k povečanju vojaške pomoči, obenem pa obsodil nedavni obisk madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi. Za je glasovalo 495, proti 137, vzdržalo pa se je 47 evropskih poslancev. Medtem je tudi Evropska komisija podala pozitivno oceno ukrajinskega zahtevka za prvo redno izplačilo iz 50 milijard evrov vrednega svežnja makrofinančne pomoči. Ko bo izplačilo potrdil še Svet EU, bo lahko Kijevu izplačala skoraj 4,2 milijarde evrov. Skupaj bo tako iz finančnega instrumenta za Ukrajino izplačala 12 milijard.
Kdo od Slovencev bo podprl von der Leynovo in kdo ne?
17. 07. 2024 14.24
Pred četrtkovim tajnim glasovanjem Evropskega parlamenta o vnovičnem imenovanju Ursule von der Leyen na čelo Evropske komisije še ni jasno, kako bodo glasovali slovenski evropski poslanci. Podporo ji je jasno napovedal le Matej Tonin, odrekli so jo Matjaž Nemec, Vladimir Prebilič in Zala Tomašič. Preostali še niso razkrili, kako bodo glasovali.
Roberta Metsola vnovič izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta
16. 07. 2024 06.56
Evropski poslanci so na tajnem glasovanju vnovič izvolili Roberto Metsola (EPP) za predsednico Evropskega parlamenta. Za njeno izvolitev je glasovalo 562 poslancev. Na čelo Evropskega parlamenta je bila izvoljena za prvo polovico petletnega mandata, njena edina protikandidatka Irene Montero (Levica) je prejela 61 glasov. Metsola močno podporo razume kot sporočilo, da predstavlja proevropsko večino. Obljubila je, da se bo zavzemala za močan parlament in močno EU.
Delo začenja deseti sklic Evropskega parlamenta, kdo bo vodil komisijo?
13. 07. 2024 19.58
Za novoizvoljene evropske poslance se delo šele začenja. Deseti sklic Evropskega parlamenta se bo sestal prihodnji teden. Poslanci bodo v četrtek odločali o usodi Ursule von der Leyen. Ali se ji bo uspelo še v drugo zavihteti na čelo Evropske komisije? Še pred tem pa bodo v torek izbirali predsednika oziroma predsednico parlamenta, položaj se znova obeta malteški političarki Roberti Metsoli.
V Evropskem parlamentu zaživela nova skrajno desna skupina
08. 07. 2024 16.52
V Evropskem parlamentu v Bruslju so ustanovili novo skrajno desno politično skupino Domoljubi za Evropo, ki jo je zasnoval madžarski premier Viktor Orban. V njej bodo sodelovali tudi evroposlanci iz vrst francoskega Nacionalnega zbora in italijanske Lige. Obeta se jim, da bodo tretja največja parlamentarna skupina s 84 poslanci.
Orban z novim skrajno desnim političnim zavezništvom v EU
30. 06. 2024 13.30
Da se zadeve na evropskih tleh vse bolj obračajo v desno, dokazuje tudi najnovejša poteza madžarskega premierja Viktorja Orbana. Skupaj s svojo politično skrajno desno stranko Fidesz je sklenil zavezništvo z avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) in češkim gibanjem Akcija nezadovoljnih državljanov (ANO) v upanju, da bodo postali nova skupina v Evropskem parlamentu. Cilj je, da bi skupina, imenovana "Domoljubi Evrope", postala največja desničarska skupina v EU.
Na čelu evropskih institucij najverjetneje von der Leynova, Costa in Kallasova
28. 06. 2024 10.23
Voditelji članic EU Ursulo von der Leyen predlagajo še za en mandat na čelu Evropske komisije, Antonia Costo so izbrali za novega predsednika Evropskega sveta, Kajo Kallas pa za vodjo diplomacije EU. Za prioriteti unije za obdobje 2024–2029 pa so določili gospodarsko konkurenčnost in varnost. Von der Leynova je dejala, da si bo skušala zagotoviti čim širšo podporo v Evropskem parlamentu, iskala pa jo bo pri različnih političnih skupinah. Zavzela se je za dobro sodelovanje z italijansko premierko Giorgio Meloni, ki je ni podprla.
Irena Joveva izvoljena za podpredsednico skupine Renew
26. 06. 2024 11.37
Slovenska evropska poslanka Irena Joveva, ki si je na nedavnih evropskih volitvah zagotovila drugi mandat v Bruslju, je bila v prvem krogu volitev izvoljena za podpredsednico politične skupine Renew.
Ursuli von der Leyen drugi mandat na čelu Evropske komisije?
25. 06. 2024 14.13
Pogajalci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) so po navedbah virov pri EU dosegli dogovor o tem, da bo nemška političarka Ursula von der Leyen še naprej vodila Evropsko komisijo. Vodenje Evropskega sveta naj bi prevzel socialist Antonio Costa. Neformalni dogovor bodo morali zdaj potrditi voditelji članic.
Melonijeva in Orban hvalita vezi med državama, a v EU se ne bosta povezala
25. 06. 2024 10.42
Italijanska premierka Giorgia Meloni je na srečanju v ponedeljek madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana pozdravila kot partnerja znotraj EU in zaveznika v Natu, obenem pa sta voditelja izpostavila tudi medsebojne razlike, zlasti glede Ukrajine. Orban je potrdil, da se njuni stranki na ravni Evropskega parlamenta ne bosta povezovali.
Romana Tomc izvoljena za eno od podpredsednic skupine EPP
19. 06. 2024 13.08
Članica SDS in evropska poslanka Romana Tomc je bila izvoljena za eno od 10 podpredsednic in podpredsednikov poslanske skupine Evropske ljudske stranke, dobila je 141 od 170 glasov. Tomčeva sicer ni novinka v Evropskem parlamentu, saj na poslanskem stolčku sedi že od leta 2014. Politična skupina stranke je napovedala, da bo "jasno konservativno krilo EPP", skupino bo pa še naprej vodil Nemec Manfred Weber.
'Voditelji članic neformalni vrh zaključili brez dogovora o vodilnih položajih v EU'
18. 06. 2024 06.32
Voditelji držav članic na ponedeljkovih neformalnih pogovorih niso dosegli dogovora o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU po nedavnih evropskih volitvah, je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Izrazil je prepričanje, da se bodo dogovorili do konca meseca, ko bo potekal še formalni vrh EU.
'Težko spoštujem politika, ki skuša na volitvah zmagati z nestrpnostjo'
18. 06. 2024 06.00
Namesto predsednika vlade Roberta Goloba se je udeležila mirovne konference v Švici, po kateri je sporočila, da je bil storjen korak naprej. Kakšen je ta korak in kako komentira, da je Golob raje odletel v ZDA na finale lige NBA kot pa na mirovno konferenco? Predsednica države Nataša Pirc Musar je odgovarjala tudi na vprašanja o delovanju vlade, o nasilju nad osebami LGBTIQ+, ki zadnja leta spremljajo parade ponosa v Sloveniji, pa tudi evropskih volitvah in izvoljenih poslancih ter prihodnosti Evropske unije. In kako ocenjuje delo vlade na polovici njenega mandata?
Janša svari EPP pred starimi koalicijami: To je lahko 'pot do poraza'
17. 06. 2024 21.06
Za Evropsko ljudsko stranko (EPP) je lahko ponavljanje koalicije z levosredinskimi strankami "pot do poraza", je po udeležbi na srečanju voditeljev vlad in opozicijskih strank iz vrst EPP zapisal predsednik SDS Janez Janša. Znova se je zavzel za koalicijo, ki bi jo poleg EPP sestavljala ena stranka z desnice in ena z levice.
Golob podpira Ursulo von der Leynovo za predsednico Evropske komisije
17. 06. 2024 06.43
Evropski liberalci si bodo prizadevali, da bi vodenje diplomacije EU prevzela estonska premierka Kaja Kallas. Če njej ne bi uspelo, pa bi to lahko postal tudi belgijski premier Alexander De Croo, je pred neformalnim vrhom EU povedal predsednik vlade Robert Golob. Ob tem je znova podprl Ursulo von der Leyen za predsednico Evropske komisije.
Skuša von der Leynova odložiti objavo poročila o vladavini prava v Italiji?
17. 06. 2024 15.27
Politico poroča, da naj bi si predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v želji po pridobitvi podpore Rima za drugi mandat na čelu komisije prizadevala odložiti objavo poročila o stanju pravne države, ki domnevno kritizira Italijo na področju medijev. O vodilnih položajih bodo sicer danes v Bruslju neformalno govorili voditelji EU.
Svet SDS spremenil statut: črtajo lahko vse nepodpisnike zaveze o zvestobi
16. 06. 2024 09.21
Svet SDS je na seji spremenil statut stranke tako, da izvoljenim predstavnikom v času mandata onemogoča kandidiranje na listah drugih strank. S seznama članstva lahko črta vsakogar, ki zavrne podpis zaveze zvestobe poslanski oziroma svetniški skupini. A določba velja za naprej in ne za nazaj, Logar, Irglova in Kaloh tako ostajajo člani stranke.
Grims, Tonin, Prebilič in Šarec zapuščajo svoje stolčke, kdo jih bo zasedel?
10. 06. 2024 15.03
Devet slovenskih evroposlancev se odpravlja v Bruselj. Nekateri se bodo tam usedli na svoje že pogrete evropske fotelje, drugi pa se bodo morali presesti s slovenskih funkcionarskih sedežev. Kdo bo sedel na poslanska stolčka Grimsa in Tonina, kdo na Šarčev ministrski prestol in kdo bo namesto Prebiliča kraljeval Kočevju?
Kaj čaka novoizvoljene poslance in zakaj se je von der Leynova prismejala na oder?
10. 06. 2024 08.47
Največ sedežev v Evropskem parlamentu so tudi na tokratnih volitvah dobile stranke EPP, S&P in Renew ter tako ohranile večino. In naslednji koraki? 720 evropskih poslancev bo moralo na prvem plenarnem zasedanju izbrati predsednika Evropskega parlamenta pa tudi predsednika Evropske komisije. Glede na zmago njene EPP se še en petletni mandat nasmiha trenutni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.
Dobili smo najmlajšo slovensko evroposlanko, kdo vse ji bo delal družbo?
10. 06. 2024 07.14
Slovenci so na evropskih volitvah v Bruselj poslali devet poslancev. Največ, štiri, bo prispevala stranka SDS. S preferenčnim glasom se je z zadnjega mesta na listi v Evropski parlament uvrstila tudi 28-letna Zala Tomašič. V poslanske klopi odhajajo še Branko Grims, Milan Zver, Romana Tomc, Vladimir Prebilič, Irena Joveva, Marjan Šarec, Matjaž Nemec in Matej Tonin.
Kdo je praznoval in kdo žaloval?
10. 06. 2024 06.01
Končale so se evropske volitve, jasno pa je, da vsi danes ne praznujejo. Medtem ko se je desnica v Evropi močno okrepila, so imeli drugi za seboj težko noč. Tako težko, da je denimo francoski predsednik razpustil parlament in razpisal nove volitve.
SD en mandat, Han priznal poraz koalicije
09. 06. 2024 22.43
Po več kot 95 odstotkov preštetih glasih kaže, da bo stranka SD dobila enega evropskega poslanca, kar je bil po besedah predsednika SD Matjaža Hana njihov realen cilj. Ne glede na izid ima SD za ponedeljek sklicano predsedstvo stranke, Han je še pred končnimi uradnimi rezultati priznal, da je koalicija, ki se ji obetajo trije mandati, na teh evropskih volitvah doživela poraz.
Vzpon skrajne desnice: velika zmagovalka v Franciji, Italiji in Avstriji
09. 06. 2024 11.33
Evropa je glasovala. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.
Von der Leynova: Zmagali smo
09. 06. 2024 22.07
EPP, S&D in Renew bodo glede na delne izide evropskih volitev, ki so potekale od četrtka do nedelje, tudi v desetem sklicu Evropskega parlamenta ohranile večino. Skupaj naj bi imele 409 sedežev v 720-članskem parlamentu. Od tega EPP 191, S&D 135, Renew pa 83. Trenutno imajo v parlamentu s 705 člani 176, 139 in 102 poslanca.
V Berlinu proti desnemu ekstremizmu, v Budimpešti proti Orbanu
08. 06. 2024 18.53
V središču nemške prestolnice se je zbralo več tisoč ljudi, ki so pred evropskimi volitvami izražali nasprotovanje skrajno desnemu ekstremizmu in pozivali k obrambi demokracije na voliščih. Medtem se je v Budimpešti zbralo več 10 tisoč podpornikov opozicije, ki nasprotujejo politiki trenutnega premierja Viktorja Orbana in podpirajo politični vzpon njegovega potencialnega konkurenta Petra Magyarja.
Evropa v pričakovanju vzpona skrajne desnice
06. 06. 2024 11.06
Leta 2000 je Evropska unija zaradi vstopa svobodnjakov (FPÖ) v vlado Avstrijo kaznovala s sankcijami. Četrt stoletja pozneje se njim sorodnim strankam obetajo najuspešnejše evropske volitve v zgodovini. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bomo priča vzponu skrajne desnice.
Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?
06. 06. 2024 06.00
705 evropskim poslancem, med njimi osmim slovenskim, se v prihodnjih dneh izteče petletni mandat v Bruslju. 27 držav članic bo v novem sklicu izvolilo 720 novih, na račun dodatnih 15 jih bo Slovenija odslej imela devet. Kakšna pa je dejanska moč slovenskih evroposlancev v Bruslju? Na lestvici najvplivnejših imen s seznama aktualne osmerice ni. Pa so nekateri vseeno pomembno prispevali na posameznih področjih. Preberite, kaj je slovenska izbrana vrsta v Bruslju sploh počela in kdo sta poslanca, ki poleg politike služita še drugje.
Projekcija Politica: SDS-u štiri mandate, Golobovi Svobodi tri
05. 06. 2024 14.01
Najnovejša projekcija bruseljskega portala Politico kaže na oster premik v desno v Evropskem parlamentu. Število poslancev skrajne desnice bi lahko preseglo število poslancev desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP). Za Slovenijo napovedujejo, da si bosta največ sedežev razdelili opozicijska SDS in vladajoča stranka Gibanje Svoboda – prvi se obetajo štirje mandati, drugi pa trije.