EU
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
Sporna vprašanja potrebno rešiti čimprej
19. 10. 2000 00.00
V posebni izjavi za 24ur je avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner včeraj poudarila, da Avstrija slovenskega vstopa v Evropsko unijo ne bo pogojevala, da pa bo kljub temu potrebno sporna vprašanja med državama rešiti čimprej, pri čemer je mislila na slovenski zakon o denacionalizaciji in vprašanje jedrske elektrarne Krško. Avstrijska ministrica je menila, da je o slovenskem zakonu o denacionalizaciji potrebno čimprej začeti dvostranske pogovore na strokovni ravni. Poudarila je, da se zato, ker je ta tema dvostranske narave, osebno zavzema za iskanje rešitve na dvostranski ravni, saj institut kolektivne krivde in dokazovanje lojalnosti v današnji evropski družbi nista sprejemljiva. Na vprašanje, ali se bo Dunaj, v primeru, da na pogovorih ne bi našli rešitve, obrnil na Bruselj, pa je dejala, da je vprašanje denacionalizacijskega zakona na nek način postavljeno v kontekst slovenskega približevanja EU, da pa ga je primerneje reševati na dvostranski ravni. Dunaj dvomi tudi o varnosti JE Krško, sicer pa se je avstrijska vlada v svojem programu zavzela za čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne. "Vprašanje JEK je potrebno rešiti," je dejala Ferrero-Waldnerjeva in dodala, da se bodo pogovori nadaljevali potem, ko bo skupina strokovnjakov EU za jedrsko varnost pripravila poročilo na podlagi seizmoloških raziskav na območju Krškega. Izrazila je pričakovanje, da bodo strokovnjaki poročilo pripravili do konca leta. Glede izidov nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji pa je ministrica dejala le, da za Dunaj ni pomembno, katera vlada je na oblasti, saj je vsaka demokratično izvoljena vlada primeren sogovornik.
Finski državni sekretar za trgovino v Sloveniji
18. 10. 2000 00.00
Na povabilo državnega sekretarja za ekonomske odnose s tujino v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Antona Grabeljška prihaja na dvodnevni obisk v Slovenijo finski državni sekretar za trgovino Bo Goeran Eriksson, ki naj bi se srečal tudi s predstavniki zunanjega in gospodarskega ministrstva ter vladne službe za evropske zadeve. Grabeljšek in Eriksson bosta govorila predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama in o slovenskem približevanju k EU.
Nuklearke v kandidatkah za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Skupina za atomska vprašanja Evropske unije bo do konca leta pripravila poročilo o jedrski varnosti v vseh kandidatkah za članstvo, nato pa bo unija na ravni ministrskega sveta sprejela ustrezne zaključke, v katerih bo, če bo potrebno, kandidatkam svetovala izboljšave. To je danes po pogovorih s češkim zunanjim ministrom Janom Kavanom, s katerim sta govorila o češko-avstrijskih nesoglasij glede nuklearke v Temelinu, povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Pri tem je zatrdil, da ne gre za postavljanje novih pogojev v širitvenem procesu. Poročilo skupine za atomska vprašanja bo odgovorilo, ali kandidatke za članstvo pri jedrski varnosti sledijo praksi članic EU, ministrski svet pa nato po Verheugnovih besedah sprejel "ustrezne zaključke". Kot je razložil komisar, bo skupina za atomska vprašanja poročilo pripravila na podlagi študij, ki jih o vseh jedrskih elektrarnah v prosilkah za članstvo, torej tudi o nuklearki v Krškem, izdeluje Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA, kar pomeni izvedence iz držav članic EU z aktivno jedrsko politiko.
Finski državni sekretar za trgovino v Sloveniji
17. 10. 2000 00.00
Na dvodnevni obisk v Slovenijo bo jutri, 18. oktobra, prišel finski državni sekretar za trgovino Bo Goran Eriksson. Njegov gostitelj bo državni sekretar za ekonomske odnose s tujino Anton Grabeljšek, s katerim se bosta pogovarjala predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama in o poteku približevanja Slovenije Evropski uniji. Med obiskom se bo finski gost srečal tudi s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za gospodarske dejavnosti ter s predstavniki vladne službe za evropske zadeve.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Sony odpustil 400 delavcev
17. 10. 2000 00.00
Japonski proizvajalec elektronike Sony bo v svoji tovarni v Veliki Britaniji odpustil približno 400 delavcev. Za to so se pri Sonyju odločili zaradi visokega tečaja britanskega funta proti evru in povečevanje stroškov dela v Veliki Britaniji.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Izdelana Listina o temeljnih pravicah
16. 10. 2000 00.00
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je zadovoljno z izdelavo Listine o temeljnih pravicah, ki so jo na delovnem srečanju v francoskem Biarritzu 13. in 14. oktobra obravnavali voditelji držav EU. Dokument bo v okviru Unije obravnaval področje človekovih pravic, poleg državljanskih in političnih pravic pa bodo vključene tudi socialne in ekonomske pravice ter pravice s področja zasebnosti, bioetike in varovanja okolja. MZZ opozarja tudi na pomen in dosežke Sveta Evrope, katerega delovanje je posvečeno varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Obisk Karađorđevića v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je včeraj zvečer prispel na ženevsko letališče, kjer naj bi se
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Hamas obsodil pristanek Arafata
14. 10. 2000 00.00
Palestinsko gibanje Hamas je obsodilo pristanek palestinskega voditelja Jaserja Arafata na udeležbo na izraelsko-
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
Avstrija nadaljuje z blokadami
14. 10. 2000 00.00
Nasprotniki češke jedrske elektrarne Temelin že od sinoči vztrajajo z zaporami treh mejnih prehodov s Češko. Številni traktorji in tovornjaki popolnoma onemogočajo prehod meje, zato se na Češkem zaradi teh demonstracij že pojavljajo povračilni ukrepi proti Avstriji.
Arafat in Barak pristala na udeležbo na vrhu
14. 10. 2000 00.00
Medtem ko se izraelsko-palestinski spopadi nadaljujejo - sinoči so izraelski vojaki v Hebronu ubili še enega Palestinca - je ameriški predsednik Bill Clinton sinoči izjavil, da bi lahko po zaslugi intenzivnih diplomatskih prizadevanj kmalu dosegli rešitev krize. "Rezultate bi lahko dosegli v prihodnjih nekaj urah, zelo trdo delamo, da bi nam to uspelo," je zatrdil Clinton.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Haider ponovil zahteve v zvezi s Temelinom in Krškim
13. 10. 2000 00.00
Temelin bo preizkušnja za Evropsko unijo, je ob današnjih protestih proti delovanju češke jedrske elektrarne na mejnem prehodu Wullowitz na avstrijsko-češki meji dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider je poudaril, da niti Češka niti Slovenija ne moreta vstopiti v EU, dokler ne rešita vprašanja jedrskih elektrarn tako, da bo to v interesu Avstrije. Haider je v Wullowitz prišel v spremstvu avstrijskega ministra za infrastrukturo Michaelom Schmidom, ki je poudaril pomembnost vprašanja jedrskih elektrarn na ravni EU. Temelin ni katerokoli vprašanje, temveč je pomembno vprašanje za članstvo Češke v EU, je še dejal Schmid. Haider je vlado na Dunaju pozval, naj tako dolgo vztraja pri vprašanju jedrske varnosti, da bo EU natančno določila ustrezne varnostne standarde za obratovanje jedrskih elektrarn.
Predsednik GZS na zasedanju Eurochambers
13. 10. 2000 00.00
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Jožko Čuk se bo od 18. do 20. oktobra 2000 v Berlinu udeležil osmega kongresa Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Predsednik Čuk bo na odboru zbornic držav kandidatk spregovoril o vlogi GZS v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji, uresničevanju ekonomskega dela Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo in o vlogi zbornice v pogojih digitalne ekonomije. Poročal bo tudi o uresničevanju vloge GZS v ekonomsko-socialnem dialogu, k čemur se je posebej zavezalo 34 evropskih nacionalnih zbornic s podpisom evropske zbornične listine. Na treh kongresnih forumih bodo med drugim razpravljali o vprašanjih, kot so rast podjetja v pogojih globalizacije, vpliv širitve Evropske unije, konkurenčnost v Evropi, nova ekonomija, so sporočili iz GZS. Za Slovenijo in njeno gospodarstvo je posebno priznanje, da bo na otvoritvi kongresa poleg predsednika Zvezne republike Nemčije, Johannesa Raua, govoril tudi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Eurochambres prek nacionalnih zborničnih organizacij povezuje več kot 1300 evropskih zbornic za trgovino in industrijo. Gospodarska zbornica Slovenije je njegova članica od leta 1995. To vplivno zbornično združenje s sedežem v Bruslju predstavlja mrežo več kot 14 milijonov podjetij, od katerih je več kot 95 odstotkov malih in srednjih podjetij. Eurochambres je priznan partner Sveta EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Ekonomsko-socialnega komiteja EU pri zastopanju interesov gospodarstva. V njegovih odborih in komisijah sodelujejo strokovnjaki in vodilni poslovneži iz vse Evrope. Združenje koordinira tudi številne projekte, ki so namenjeni dvigu kvalitete zborničnih storitev v njegovem celotnem omrežju. Predsednik GZS Čuk se bo ob tej priložnosti sestal tudi s predstavniki nemških zbornic, pogovarjali pa naj bi se o možnostih razširitve ekonomskega sodelovanja tudi z drugimi nemškimi regijami, saj Slovenija sedaj pretežno sodeljuje le z Bavarsko in Baden-Württenbergom. Čuk se bo srečal tudi s predstavniki Konfederacije nemških delodajalcev (BDA), še dodajajo iz GZS.
Zelena luč za nadaljnja pogajanja z EU
13. 10. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je danes na svoji zadnji korespondenčni seji potrdil dodatna pojasnila k izhodiščem za pogajanja Slovenije z Evropsko unijo za poglavja kmetijstvo, regionalna politika in koordinacija strukturinih skladov ter okolje. S tem je omogočil njihovo pravočasno oddajo v Bruselj oziroma nemoteno nadaljevanje pogajanj za ta področja.
Vrhunsko srečanje EU
13. 10. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je danes voditelje Evropske unije v Biarritzu pozvala, naj jih tekoča mednarodno-politična vprašanja - razmere na Bližnjem vzhodu in razmere v ZRJ - ne odvrnejo od osrednjega namena vrhunskega zasedanja, to je od dogovarjanja o institucionalnih reformah, s katerimi se petnajsterica pripravlja na širitev.
Začetek vrhunskega zasedanja EU
13. 10. 2000 00.00
Danes se bo začelo dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje EU, ki bo predvsem posvečeno dogovarjanju o institucionalnih reformah unije pred sprejemom novih članic. V ospredju zasedanja bodo tudi odnosi petnajsterice z ZRJ po porazu Slobodana Miloševića na septembrskih predsedniških volitvah. O tej temi se bodo voditelji članic EU pogovarjali z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki ga je predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, povabil v Biarritz.
EU privolila v združitev AOL-a in Time Warnerja
13. 10. 2000 00.00
America OnLine (AOL) in Time Warner že nekaj časa napovedujeta združitev, skupno podjetje pa naj bi imelo kapitalsko vrednost kar 245 milijard dolarjev. Nekateri finančni analitiki napovedujejo, da bi ta številka kmalu zrasla na 350 milijard oz. celo 500 milijard. Ob takih številkah so se zamislile najprej ameriške oblasti, kasneje pa še institucije Evropske unije, saj bi tako močno podjetje predstavljalo resno grožnjo konkurenčnemu trgu. Te dni pa se je situacija vsaj na evropskem trgu razjasnila. Evropske oblasti so v združitev načelno privolile, vendar z nekaterimi omejitvami. AOL je močno povezan z nemškim glasbenim in založniškim velikanom Bartelsmannom. Če bi ta povezava ostala, bi nastopila velika možnost monopola na tem trgu, zato bo moral AOL to sodelovanje prekiniti. Time Warner oz. njegova enota Warner Music pa se vedno bolj povezuje z britansko glasbeno založbo EMI. Za uspešno združitev Time Warnerja in AOL-a bo moral Time Warner prekiniti s temi povezovalnimi težnjami. Podobne omejitve pričakujejo v ZDA. Time Warner naj bi imel kar 25 odstotni delež v AT&
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Christensen na obisku pri Novi stranki
13. 10. 2000 00.00
Ni si mogoče zamisliti, da bi lahko zaustavili nastanek evropske "superdržave". To bi bilo v nasprotju z vsemi zgodovinskimi dejstvi, še bolj pa je v nasprotju s pričakovanji dejstvo, da EU nikoli ne bomo spravili nazaj na raven multilateralnega sodelovanja med suverenimi državami, je na novinarski konferenci Nove stranke poudaril Ib Christensen, sicer član danske Socialno-liberalne stranke. Po besedah sopredsednika Nove Gorazda Drevenška, Christensen sodeluje tudi v Ljudskem gibanju proti EU in je predstavnik "radikalnejše" struje, ki se zavzema za izstop Danske iz EU.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Komercialne in državne ustanove niso upravičene do uporabe Arnesa
12. 10. 2000 00.00
Upravni odbor javnega zavoda Arnes ugotavlja, da komercialne in državne ustanove ne sodijo v skupino ustanov, ki so upravičene do uporabe storitev akademsko-raziskovalnega omrežja. To omrežje se financira izključno iz proračunskih postavk za znanost, izobraževanje in kulturo. Izjema so raziskovalni laboratoriji v industriji, registrirani pri ministrstvu za znanost in tehnologijo. Njihove povezave na Arnes je potrebno ločiti od ostalih delov teh podjetij, je v sporočilu za javnost zapisal UO Arnes. Kot je znano, je vlada na seji 5. oktobra sklenila, da mora Arnes v mesecu dni iz svojega omrežja izključiti vse komercialne uporabnike, ki ne sodijo na akademsko-raziskovalno področje, in v šestih mesecih odklopiti vse uporabnike iz državne uprave, ki prav tako ne sodijo na akademsko-raziskovalno področje.
Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala
12. 10. 2000 00.00
Na pobudo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana so Izrael in Palestinci včeraj podprli sklic t. i. varnostne konference. Po poročanju ameriške televizijske postaje CNN, bo do srečanja prišlo že danes.
Avstrija in Madžarska zaskrbljeni nad položajem v ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je na današnji novinarski konferenci po srečanju z madžarskim kolegom Janosem Martonyjem na Dunaju trenutne razmere v ZRJ ocenila kot "zelo kočljive", podobno kot Martonyi pa je zaskrbljeno menila, da po spremembah v vodstvu ZRJ manjka več pomembnih korakov. Ocenila je, da tako v Srbiji kot tudi v jugoslovanski vladi ni prišlo do demokratičnega preobrata. Martonyi je dejal, da tudi Madžarska podobno ocenjuje razmere v ZRJ, in ob tem izrazil podporo Budimpešte demokratičnim silam v državi. Ferrero-Waldnerjeva in Martonyi sta govorila tudi o pobudi o vzpostavitvi strateškega sodelovanja srednjeevropskih držav, ki naj bi bilo po Martonyjevem mnenju gospodarsko in politično zelo pomembno. Še pred, pa tudi po vstopu Madžarske v EU naj bi tako prišlo do rednih pogovorov in izmenjave informacij med srednjeevropskimi državami. Kot je povedala avstrijska zunanja ministrica, so se na omenjeno pobudo številne srednjeevropske države odzvale pozitivno.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
BS ne spoštuje zakona?
12. 10. 2000 00.00
Guverner in svet Banke Slovenije (BS) sta s stališči in ukrepi v zvezi z Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) v BS pripeljala prav določeno politiko in to bolj kot katerikoli zakon, ki ga je sprejel državni zbor, čeprav sta večkrat izrecno poudarila, da nasprotujeta vmešavanju politike v Banko Slovenije, sta v sporočilu za javnost zapisala kandidata LDS na volitvah za poslanca DZ Pavle Gantar in Janez Kopač.