Eden
Hitlerjeva akvarela
07. 07. 1999 08.36
V Teheranu so javnosti predstavili dva akvarela, ki naj bi jih naslikal Adolf Hitler. Deli sta nastali na Dunaju leta 1911 ali 1912, torej v času ko je kasnejši nacistični voditelj še razmišljal o umetniški karieri. Prva slika predstavlja nekdanjo dunajsko zgradbo, na drugi pa so upodobljene starejše dunajske četrti s sprehajalci, izmed katerih je eden presenetljivo podoben francoskemu cesarju Napoleonu Bonaparteju. Akvarela so pred nekaj leti odkrili v muzeju, ki je nastal po koncu islamske revolucije in v katerem hranijo zaplenjeno premoženje nekdanje vladajoče dinastije. Avtentičnost akvarelov naj ne bi bila sporna, ni pa popolnoma jasno, kako sta prišla v Iran. Po nekaterih ugibanjih naj bi sam Hitler sliki podaril iranskemu veleposlaniku v Berlinu. Ta naj bi jih potem predal šahu Rezi Pahlovu. Mogoče pa je tudi, da jih je pri dunajskim starinarju kupil iranski diplomat, katerega premoženje je bilo med revolucijo zaplenjeno. Vrednosti del še niso ocenili, so pa bolj kot z umetniškega stališča zanimiva zaradi osebnosti njunega avtorja.
Odkrili 2300 let staro etrusčansko tablo z napisi
06. 07. 1999 15.23
V Toskani so odkrili etruščansko tablo z napisi, ki je po mnenju strokovnjakov s kulturnozgodovinskega vidika zelo pomembna.
Praznovanje v znamenju bikov
05. 07. 1999 19.58
V znamenju bikoborb, spuščanju bikov po ulicah ter stoletnici rojstva Ernesta Hemingwaya se bo v mestu Pamplona na severu Španije pričel eden največjih španskih praznikov - San Fermin.
Novi incidenti na Kosovu
05. 07. 1999 16.15
Neznanci so včeraj v bližini Budrige na jugovzhodu Kosova ubili Srba, dva pa so ranili. Kot je danes sporočil tiskovni predstavnik sil KFOR v Prištini, naj bi bila žrtev 14-letni fant. Ranjene Srbe so našli ameriški pripadniki sil KFOR. Nemudoma so jih prepeljali v oporišče Bondsteel, kjer pa je eden izmed ranjencev podlegel poškodbam.
Na Kosovo se je vrnilo 8000 Srbov
04. 07. 1999 21.01
Približno 8000 Srbov, ki so zbežali s Kosova, se je doslej organizirano vrnilo v pokrajino, je danes sporočila jugoslovanska ministrica za begunce in človekoljubna vprašanja Bratislava Morina.
Julius Erving priznal očetovstvo
03. 07. 1999 21.16
Eden najslavnejših košarkarjev v zgodovini lige NBA Julius Erving je priznal, da je morebitna nova teniška zvezda 17-letna Alexandra Stevenson, njegova hči. Alexandra Stevenson je zaslovela te dni, ko se je kot prva kvalifikantka v zgodovini Wimbledona uvrstila v polfinale. Julius Erving, ki ga imajo za Michaela Jordana svojega časa, si je z izvirno igro prislužil naziv ''Dr. J.'', zdaj po priznanju očetovstva pa še enega, ''Dr. Dad'' (oče). Zgodbo o tem, da je Erving morda oče Stevensonove je prvi ''izvohal'' floridski tabloid ''The Fort Lauderdale Sun-Sentinell'', kar je nekdanji košarkar najprej zanikal, potem pa priznal.
Umrl holywoodski režiser Edward Dmytryk
03. 07. 1999 13.10
V 90. letu starosti je pred dnevi umrl ameriški režiser Edward Dmytryk. Po poročanjih ameriškega tiska naj bi režiser umrl po dolgotrajni bolezni srca in ledvic. Dmytry je posnel uspešne filme, med drugim z zvezdniki kot sta Marlon Brando in Montgomery Clift, poznan pa je postal predvsem kot eden izmed holywoodske deseterice režiserjev in scenaristov, ki so bili zaradi resničnega ali domnevnega sodelovanja s komunistično partijo postavljeni na črno listo in primorani prenehati z delom. Dmytryja so potem, ko ni želel imenovati ostalih komunistov, obsodili na leto zapora.
Williams brez pomembnega pokrovitelja
02. 07. 1999 16.17
Tobačna multinacionalka Rothmans International je po koncu letošnje sezone napovedala umik iz tekmovanja za formulo 1. Podjetje je bilo pet let eden pomembnejših pokroviteljev moštva Winfield Williams.
Fotografije razigranih Benetk Dušana Ježa
02. 07. 1999 13.15
V galeriji Krka v Ljubljani bodo 8. julija ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Razigrano srce Benetk fotografa Dušana Ježa, ki nadgradnjo svojega gledanja na svet skozi fotografski objektiv utemeljuje predvsem z beleženjem neposrednosti in nenarejenosti ter črno-belo fotografijo.
Sound of Frankfurt
02. 07. 1999 10.08
V Frankfurtu bo v soboto potekal eden največjih glasbenih dogodkov v Evropi, imenovan Sound of Frankfurt.
Novi finančni minister
02. 07. 1999 09.45
Ameriški senat je z veliko večino potrdil 44-letnega Lawrenca Summersa na položaju novega finančnega ministra ZDA. Ameriški predsednik Bill Clinton je Summersa 12. maja imenoval za naslednika 60-letnega Roberta Rubina, ki se vrača v zasebno gospodarstvo. Summers je v svoji dosedanji karieri delal kot profesor ekonomije na Univerzi Harvard, bil eden vodilnih gospodarstvenikov v Svetovni banki, leta 1993 pa prišel v finančno ministrstvo ZDA na položaj podsekretarja za mednarodne zadeve. Leta 1995 je Summers postal Rubinov namestnik. Summers namerava nadaljevati z izvajanjem politike, ki jo je skupaj s predsednikom začrtal njegov predhodnik, na področju socialne varnosti, zdravstvenega varstva in drugih področij.
Možnost izbruha vulkana
02. 07. 1999 09.43
Oblasti na vzhodu Filipinov so danes vnovič razglasile stanje pripravljenosti zaradi morebitnega izbruha vulkana Mayon. Vulkan je namreč od sinoči ponovno aktiven, so sporočili predstavniki državnega centra za vulkanologijo iz Manile. Mayon je že 22. junija v atmosfero bruhnil več oblakov pepela in pare. Oblaki so bili visoki tudi do 10 kilometrov, več kot 4.000 prebivalcev iz okolice vulkana pa so oblasti evakuirale. Vulkanologi so sinoči zabeležili več potresnih sunkov in spremembe v reliefu pobočja vulkana, zato obstaja nevarnost, da utegne vulkan ''kmalu'' izbruhniti. Sicer je Mayon eden izmed najbolj aktivnih ognjenikov na svetu.
Kučan sprejel delegacijo Sklada za socialni razvoj SE
30. 06. 1999 21.31
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel delegacijo Sklada za socialni razvoj Sveta Evrope pod vodstvom predsednika upravnega odbora sklada Karija Narsa. Predstavniki sklada so predsedniku Kučanu na kratko predstavili delovanje sklada, ki se je preoblikoval v banko. Sodelovanje s Slovenijo, ki uspešno in učinkovito koristi kredite sklada, pa ocenili pozitivno, so sporočili iz urada predsednika republike.
Strokovnjaki z vsega sveta o ekonomskih modelih
30. 06. 1999 15.42
Na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru se je začel Mednarodni simpozij o ekonomskih modelih, ki ga je fakulteta pripravila skupaj z Evropskim ekonomskim in finančnim centrom iz Londona.
Hrvaški poslanci o odnosih s Slovenijo
30. 06. 1999 15.39
Zunanji minister Mate Granić je v okviru današnje razprave hrvaškega sabora o zunanji politiki odgovarjal na vprašanja poslancev, ki so se nanašala tudi na odnose s Slovenijo.
Požar v norveškem tunelu
29. 06. 1999 19.09
V požaru in eksploziji, ki sta danes izbruhnila v cestnem predoru blizu mesta Drammen, 50 kilometrov južno od norveške prestolnice Oslo, je bilo ranjenih najmanj osem ljudi, enega pa pogrešajo, je poročal državni radio NRK.
V Splitu je vse pripravljeno za jazz festival
29. 06. 1999 16.15
Vse je pripravljeno za drugi jazz festival Split '99, na katerem bodo od 5. do 10. julija nastopili vrhunski svetovni glasbeniki, kot so Joe Zawinul, Charlie Haden, Abbey Lincoln in Dino Saluzzy, so povedali predstavniki festivala v Splitu.
Folklorni festival Folkart
28. 06. 1999 17.46
Mariborski festival Lent, tisti med slovenskimi festivali, ki kot najbolj zgodnji ''odpre'' poletje, pa tudi eden najpestrejših in po skupnem številu prireditev najobsežnejši, po ''uverturi'' konec minulega tedna začenja z glavnino napovedanega dogajanja. Na glavnem festivalskem prizorišču, plavajočem odru na Dravi, bo jutri slovesno odprtje mednarodnega folklornega festivala Folkart, koncerte za različne starosti in okuse bodo pripravili Neca Falk z gosti, saksofonski kvartet Slap, trio Renata Chicca, pevke in glasbeniki KUD Šmartno ob Paki, avstrijska The Beatles Double Group, pozno zvečer pa bo na Lentu premierno prikazana skupna produkcija slovenskih pouličnih gledališč, predstava z naslovom Passion. Medtem se v okviru otroškega Lenta nadaljujejo delavnice, športno dogajanje je v znamenju košarke in šaha, glasbeno pa bogatijo tudi koncerti rock in etno glasbe.
Turčija in Grčija izboljšujeta odnose
26. 06. 1999 20.12
Turško zunanje ministrstvo je sporočilo, da sta Turčija in Grčija izrazili pripravljenost za izboljšanje napetih medsebojnih odnosov.
Sarkofaga obnovljena
25. 06. 1999 21.36
V Vipavi so včerajšnji občinski praznik izkoristili tudi za nenavadno slovesnost. Na pokopališču so namreč proslavili zaključek obnove dveh 4500 let starih egipčanskih sarkofagov. Pred 150 leti jih je iz Egipta poslal vitez Anton plemeniti Lavrin, takrat avstrijski konzul v tej afriški državi. Oba sarkofaga sta izdelana iz prvovrstnega rdečega asuanskega granita. O njuni vrednosti zgovorno priča podatek, da je na svetu ohranjenih le 6 tovrstnih sarkofagov. Eden je razstavljen v British Museumu, eden v Nemčiji, dva hranijo v Kairu, dva pa sta v Vipavi. Njuna vrednost je ocenjena na pol milijona ameriških dolarjev.
Muzej Van Gogh spet odprt
24. 06. 1999 12.43
Nizozemska kraljica Beatrix je včeraj uradno odprla prenovljeni muzej Van Gogh v Amsterdamu. Po desetih mesecih bo muzej za javnost odprt od danes naprej, in sicer z dodatnim krilom, v katerem je najpomembnejša zbirka nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha z več kot 200 slikami in 500 risbami. Muzej so odprli leta 1973, vendar je zaradi velike priljubljenosti sčasoma postal premajhen. ''Njegovi snovalci niso nikdar pričakovali, da bo postal eden najslovitejših muzejev na svetu. Računali so na kakih 60.000 obiskovalcev na leto in ne na milijon, kolikor jih je muzej letno obiskovalo pred zaprtjem septembra 1998,'' je pojasnil direktor muzeja John Leighton.
Minister Gaber nepreklicno odstopil
22. 06. 1999 20.29
Danes je minister za šolstvo in šport Slavko Gaber nepreklicno napovedal svoj odstop. Njegov odstop je presenečenje, čeprav Gaber pravi, da so v liberalni demokraciji za njegovo odločitev vedeli. Povedal je še, da za odstop nima posebnega povoda.
V vasi blizu Prizrena našli nova trupla ubitih Albancev
22. 06. 1999 11.57
Na območju vasi Velika Kruša nedaleč od Prizrena so prebivalci doslej našli najmanj sto trupel ubitih kosovskih Albancev, poročajo albanski viri.
Festival sodobne glasbe v Strasbourgu v barvah Španije
22. 06. 1999 11.06
Na letošnjem festivalu sodobne glasbe v Strasbourgu Musica, ki bo potekal od 18. septembra do 2. oktobra, se bo predstavila Španija, in sicer s 129 deli, med katerimi bo 34 premiernih izvedb. Festival bo odprl Proyecto Gerhard, eden najmlajših španskih ansamblov, ki izvajajo glasbo 20. stoletja. Zatem bo nastopil Španski nacionalni orkester, ki se bo predstavil z delom baskovskega skladatelja Luisa de Pabla. Na festival je povabljen tudi Simfonični orkester španske radiotelevizije. Na prireditvi bodo izvajali tudi dela kakih 20 skladateljev Južne Amerike, med temi Kolumbijca Harolda Vasqueza Castanede, Čilenca Marca Antonia Pereza-Ramireza in Daniela Augusta D'Adama iz Argentine. Nočni kabareti na festivalu pa bodo v znamenju flamenca, tanga in arabsko-anadaluzijske glasbe.
Spisi francoskega političnega filozofa Clauda Leforta v slovenščini
21. 06. 1999 13.20
Osem spisov francoskega političnega filozofa Clauda Leforta, ki so bili v izvirniku objavljeni v letih od 1981 do 1992, je izšlo v slovenskem jeziku v knjigi z naslovom Prigode demokracije. V knjigi so zbrani nekateri od njegovih najbolj odmevnih in teoretsko najbolj plodnih razmišljanj o naravi demokracije, nastanku in lastnostih totalitarizma, o posebnostih terorizma in o možnosti politike in politične filozofije v našem času.
Tarzan prvič kot risani film
20. 06. 1999 17.57
Eden najbolj priljubljenih junakov sedme umetnosti se vrača na filmska platna, tokrat kot junak risanega filma. V studijih Walta Disneya so namreč posneli prvi risani film o Tarzanu. Od leta 1912, ko je Edgar Rice Burroughs objavil prvo zgodbo o Tarzanu, je junak džungle navdihnil že več sto televizijskih nadaljevank, filmov, stripov in knjig. V Disneyevih studijih so pri snemanju risanega filma uporabili najsodobnejšo računalniško tehnologijo in tridimenzionalno animacijo. Avtor glasbe je znani britanski pevec Phill Collins, svoje glasove pa so posodili Tony Goldwyn (Tarzan), Minnie Driver (Jane), Glenn Close, Rosie O'Donnell in Nigel Hawthorne.
Beta poroča o odhodu 20.000 Srbov iz Uroševca
18. 06. 1999 18.57
Iz Uroševca in njegove okolice naj bi pobegnilo kakih 20.000 Srbov, je danes poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Srbi naj bi mesto na jugu Kosova zapustili v četrtek, ko je vanj skupaj z mirovnimi enotami KFOR vstopila Osvobodilna vojska Kosova (OVK). Pripadniki OVK naj bi številne Srbe z orožjem pregnali iz njihovih stanovanj, je po prihodu v Leskovac povedal eden od prizadetih.
Mittelfest v znamenju ''Magične Prage''
18. 06. 1999 11.35
V Čedadu se bo 17. julija začel Mittelfest, eden najpomembnejših umetniških festivalov Srednje in Vzhodne Evrope. Tema enotedenske prireditve bo poskus različnih režiserjev na čedajskem trgu prikazati sugestije iz ''Magične Prage'' italijanskega pesnika Angela Marie Ripellina. Umetniški vodje prireditve so Guido De Monticelli, Egisto Marcucci in Sabrina Morena ter češki režiser Jan Kratochvil. V okviru festivala bodo tudi prvič v italijanskem jeziku izvedli odrsko delo Petra Handkeja Nezaželjena nesreča. Naslednje predstavitve bodo v znamenju Chopina, Jamesa Joycea in Thomasa Manna. Festival namerava javnosti predstaviti tudi prozo, glasbo, poezijo, ples, vizualne umetnosti, marionete ter filmsko produkcijo Srednje in Vzhodne Evrope.
Na trgu nacionalni internet ponudnik S5.net
17. 06. 1999 15.42
Dostop do interneta prek enotne klicne številke odslej ni več monopolna prednost državnega ponudnika. Blejsko podjetje Perftech, partner globalnega operaterja telekomunikacijskih storitev AT&T in eden izmed večjih slovenskih ponudnikov internet storitev, je namreč v sodelovanju z ministrstvom za promet in zveze pridobilo enotno klicno številko (0889 3236) za dostop do interneta, je danes na v ta namen prirejeni novinarski konferenci povedal generalni direktor družbe Janez Kožuh.
Zbiratelj Heinz Berggruen dobitnik prestižne nemške nagrade
17. 06. 1999 14.12
Dobitnika letošnje prestižne nemške Nacionalne nagrade sta zbiratelj umetnin Heinz Berggruen in fizik Heinz Bethge. Nagrado, pospremljeno s skupno 150.000 markami, prejmejo osebe, ki si prizadevajo za ponovno nemško združitev in izgradnjo Evrope.