Eksplozija
Arafat prosi Putina za posredovanje
22. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes zaprosil za posredovanje v krizi na Bližnjem vzhodu. Kot je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, je Arafat Putina v pismu prosil, naj doseže konec izraelske agresije proti palestinskemu ljudstvu.
Eksplozija v ogulinski vojašnici
16. 11. 2000 00.00
V eksploziji v ogulinski vojašnici so bili štirje vojaki huje ranjeni, 21 pa jih je utrpelo lažje poškodbe. Vzroki za eksplozijo še niso znani, je povedal hrvaški obrambni minister Jozo Radoš in dodal, da so na kraj eksplozije že odšli predstavniki ministrstva, oblikovana pa je tudi že preiskovalna komisija, ki bo raziskala dogodek.
Na Bližnjem vzhodu ni miru
12. 11. 2000 00.00
Izraelska vojska je v soboto na Zahodnem bregu ubila dva Palestinca, tako da se je število sobotnih smrtnih žrtev spopadov med Izraelci in Palestinci povišalo na sedem. Palestinski najstnik je umrl s kroglo v prsih pri prehodu Erez med Gazo in Izraelom. Osem ljudi je bilo v tem streljanju ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je v spopadih pri mestu Beit Jala, ki je pod nadzorom Palestincev in blizu židovskega naselja Gilo pri Jeruzalemu, uporabila helikopterje in tanke. V bližini izraelske naselbine Kfar Darom na območju Gaze pa je danes eksplodirala bomba, ko sta mimo peljali vozili judovskih naseljencev. Eksplozija ni terjala smrtnih žrtev. Predstavnik izraelske vojske je povedal, da so Palestinci danes streljali na avtobuse in osebna vozila Izraelcev na cesti med Jeruzalemom in Betlehemom. V streljanju ni bil nihče ranjen. Radio Izrael je sinoči poročal, da je izraelska vojska s protitankovskimi raketami in granatami obstreljevala Ramalo in El Bireh, potem ko so Palestinci streljali na judovsko naselbino Psagot. Za posledicami poškodb je včeraj življenje izgubil tudi izraelski vojak. Od izbruha nasilja 28. septembra je v spopadih življenje izgubilo že 210 oseb, večinoma Palestincev.
Eksplozija v San Sebastianu
11. 11. 2000 00.00
V eksploziji granat pred sedežem civilne garde v baskovskem mestu San Sebastian je bilo danes lažje ranjenih najmanj devet policistov in dva mimoidoča. Policija je sporočila, da so neznanci okoli 9. ure po lokalnem času odvrgli nekaj ročnih granat pred postajo, nato pa zbežali. Zatem je nekaj policistov priteklo na kraj dogodka, takrat pa je več skritih granat v bližini eksplodiralo.
Eksplozivna paradižnikova mezga
09. 11. 2000 00.00
V kraju Cordignano na severu Italije je bila v eksploziji tube paradižnikove mezge ranjena neka Italijanka, so sporočili italijanski policijski viri. Ženska je pripravljala večerjo in je s prsti stisnila tubo, da bi iz nje iztisnila koncentrat, ko je tuba eksplodirala. Žensko, ki ji je eksplozija tube poškodovala levo roko, so takoj prepeljali v bolnišnico. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da gre pri eksploziji tube paradižnikove mezge za še eno dejanje kriminalca, ki ga italijanska policija še ni uspela izslediti. Pred približno desetimi dnevi je neki moški, ki je kupil škatlo jajc v samopostrežni trgovini v mestu Pordenone v škatli z jajci našel eno jajce, ki je eksplodiralo.
Ponovno bombni napad v Baskiji
05. 11. 2000 00.00
V bombnem napadu, ki ga pripisujejo baskovskim separatistom, je bil delno požgan sedež španske Socialistične stranke v severnošpanskem letovišču Zarauz. Požar, ki ga je povzročila eksplozija, k sreči ni zahteval žrtev. Socialisti krivdo za napad pripisujejo separatistični stranki Herri Batasuna, političnemu krilu baskovske separatistične organizacije ETA.
Bombni napad terjal dve žrtvi
02. 11. 2000 00.00
Silovita eksplozija, ki je danes odjeknila v bližini tržnice Mahane
Strmoglavilo letalo družbe Singapore Airlines
31. 10. 2000 00.00
Letalo družbe Singapore Airlines SQ006 je danes kmalu po vzletu s tajvanskega mednarodnega letališča v Taipeiju ob približno 23.
Trije mrtvi v eksploziji v Madridu
30. 10. 2000 00.00
V eksploziji avtomobila bombe v središču Madrida so umrle tri osebe, med njimi sodnik vrhovnega sodišča, več deset ljudi pa je ranjenih. Španske oblasti so za napad že obdolžile baskovsko separatistično organizacijo Eta.
Osem mrtvih v eksploziji
29. 10. 2000 00.00
Najmanj sedem ruskih vojakov je izgubilo življenje v eksploziji, ki je danes odjeknila v nekem lokalu v kraju Čiri-Jurt, približno 30 km južno od prestolnice Grozni. Po poročanju tiskovne agencije Interfax so odgovornost za napad že prevzeli čečenski uporniki. Poleg vojakov je eksplozija terjala tudi življenje lastnice lokala.
Nov incident v Prištini
24. 10. 2000 00.00
V Prištini so neznanci ponoči izstrelili raketo v stanovanjski blok, kjer živijo večinoma kosovski Srbi. Eksplozija ni terjala žrtev, povzročila je le manjšo materialno škodo. Britanski pripadniki mirovnih sil domnevajo, da so napad izvedli Albanci.
Eksplozija bombe v Španiji
22. 10. 2000 00.00
V Vitoriji, prestolnici španske pokrajine Baskije, je bil danes v eksploziji avtomobila bombe ubit zaporniški paznik Maximo Casado Carrera. Španska policija je sporočila, da odgovornost za napad pripisuje baskovski separatistični organizaciji ETA.
Astronomi odkrili eksplozijo v vesolju
21. 10. 2000 00.00
Astronomi Evropskega južnega observatorija (ESO) so odkrili eno največjih in najzgodnejših vesoljskih eksplozij, ki se je zgodila pred več kot 11 milijardami leti.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Eksplozija v dopisništvu časnika El Mundo
29. 09. 2000 00.00
V današnji eksploziji bombe v dopisništvu španskega dnevnika El Mundo v Barceloni je bilo lažje ranjenih šest oseb. Za napad naj bi bili odgovorni pripadniki levousmerjene teroristične skupine Grapo.
Eksplozija avtomobila na Danskem
23. 09. 2000 00.00
Danes je bila v mestu Arhus na severovzhodu Danske v eksploziji avtomobila v mestu huje ranjena ena oseba. Takoj po eksploziji so oblasti evakuirale bližnji hotel in na kraj eksplozije poslale strokovnjake za eksplozive, saj sumijo, da je bila bomba v avtomobil podtaknjena.
Eksplozija bombe v Pakistanu
19. 09. 2000 00.00
V pakistanski prestolnici Islamabad je na osrednji tržnici prišlo do eksplozije bombe, na kateri je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, 76 pa ranjenih.
Eksplozija v Trstu delo levičarskih skrajnežev
16. 09. 2000 00.00
Pred poslopjem v ulici Genova v Trstu, kjer imata sedež Srednjeevropska pobuda, ustanova za trgovinsko izmenjavo s tujino, in Deželni komisariat za likvidacijo jusarskega (srenjskega) premoženja,je približno ob polnoči eksplodirala zažigalna bomba, ki pa ni povzročila večje gmotne škode.
Eksplozija bombe na sedežu Srednjeevropske pobude
16. 09. 2000 00.00
Pred poslopjem v ulici Genova v Trstu, kjer imata sedež Srednjeevropska pobuda, ustanova za trgovinsko izmenjavo s tujino, in Deželni komisariat za likvidacijo jusarskega (srenjskega) premoženja,je približno ob polnoči eksplodirala zažigalna bomba. Kot je poročal Radio Trst A, ostaja dogodek še zavit v preiskovalno tajnost, doslej pa ni še nihče prevzel odgovornosti za to dejanje.
Eksplozija skladišča plina v Mehiki
13. 09. 2000 00.00
V Mehiki je več kot 170 ljudi zaradi zastrupitve s plinom v kritičnem stanju. V industrijskem mestu Salamanca je namreč eksplodiralo skladišče plina.
Trije mrtvi v eksploziji
04. 09. 2000 00.00
Danes je v središču Sankt Petersburga odjeknila eksplozija, ki k sreči ni terjala človeških žrtev.
Eksplozija plina v Mariboru
26. 08. 2000 00.00
Na novinarski konferenci Policijske uprave Maribor so popoldne javnost seznanili z ukrepi in vzrokih večjega požara, ki je dopoldne izbruhnil v stanovanjskem bloku na Ljubljanski ulici v Mariboru. Kot je poročal Radio Slovenija, je bilo v požaru ranjenih pet stanovalcev. Eden od njih je dobil hude opekline in ga zdravijo v mariborski splošni bolnišnici, dva pa so zadržali na opazovanju. Požar naj bi izbruhnil zaradi prevelike koncentracije plina v stanovanju v šestem nadstropju. Po zdajšnjih podatkih je požar povzročil za približno 25 milijonov tolarjev škode. Zelo pa je poškodovanih še sedem drugih stanovanj tega bloka.
Za nesrečo letala kriva eksplozija
23. 08. 2000 00.00
Preiskovalna komisija pri ameriškem Nacionalnem odboru za varnost v prometu (NTSB) je ugotovila, da je bila za nesrečo letala družbe TWA pred štirimi leti nad Atlantikom kriva eksplozija v tanku za gorivo. Direktor oddelka za zračno varnost pri NTSB Bernard Loeb je dejal, da preiskava ne more z gotovostjo zatrditi, zakaj je prišlo do eksplozije, vendar je najverjetnejši sklep kratki stik v električni napeljavi. NTSB s tem hkrati uradno zavrača številne teorije, ki so krožile o tej nesreči, med njimi, da je šlo za teroristični napad in da je letalo pomotoma sestrelila ameriška mornarica. Letalo Boeing 747 družbe TWA je 17. julija 1996 strmoglavilo kmalu po vzletu z newyorškega letališča John Fitzgerald Kennedy na poti do Pariza. Pri tem je umrlo 230 ljudi.
V eksploziji ranjenih 9 otrok
19. 08. 2000 00.00
V eksploziji dveh granat v vasi Crkvena vodica na severu Kosova je bilo včeraj ranjenih najmanj 9 srbskih otrok, je v Prištini sporočil predstavnik mednarodnih mirovnih sil KFOR. Napadalci naj bi iz osebnega avtomobila odvrgli dve ročni granati na odbojkarsko igrišče v vasi, ki leži 8 kilometrov severovzhodno od Prištine. Nihče izmed otrok, ki so jih prepeljali v rusko vojaško bolnišnico, ni huje ranjen, je še sporočil KFOR. Pred tem je beograjska tiskovna agencija Beta poročala, da naj bi bilo v omenjenem napadu huje ranjenih 8 otrok v starosti od 5 do 15 let. Eksplozija naj bi po poročanju Bete poškodovala tudi vozila policije Združenih narodov na Kosovu in sil KFOR.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Reševanje podmornice Kursk
19. 08. 2000 00.00
Poskusi reševanja že teden dni ponesrečene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju so se neuspešno nadaljevali tudi vso minulo noč, je poročala ruska televizijska postaja ORT. Eni izmed ruskih reševalnih kapsul je včeraj prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin podmornice, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino.
Eksplozija v Prištini
18. 08. 2000 00.00
Danes zjutraj je v središču Prištine odjeknila silovita eksplozija. Stavbo, pred katero je razneslo podtaknjeno bombo nadzoruje Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, v njej pa ima svoj sedež več srbskih, albanskih in drugih političnih strank. Incident je na srečo povzročil le manjšo gmotno škodo in ni terjal smrtnih žrtev.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Lani 29 žrtev gorskih nesreč
15. 08. 2000 00.00
Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije je v lanskem letu sodelovala v 197 intervencijah v gorah, kar je ravno toliko, kot leto poprej. V akcijah je sodelovalo nekaj več kot 1300 gorskih reševalcev, število reševanih oseb je bilo 211. Pri tem se je 109 oseb poškodovalo, 29 pa jih je umrlo. Po podatkih, zbranih v publikaciji Naravne in druge nesreče v Sloveniji v letu 1999, je bilo od leta 1995 največ žrtev gorskih nesreč leta 1996 (37), največ poškodovanih pa leta 1997 (115). Omenjeno publikacijo je izdala republiška uprava za zaščito in reševanje pri obrambnem ministrstvu, v njej pa še ugotavljajo, da je Gorska reševalna služba najpogosteje posredovala pri hoji po gorskih poteh, brezpotjih in pri plezanju.
Eksplozijo plina povzročili neznani storilci
15. 08. 2000 00.00
Današnja eksplozija plina v stanovanjskem bloku v Berlinu, v kateri je bilo ranjenih devet ljudi, ima kriminalno ozadje, je sporočila tamkajšnja policija. Ni dvoma, da se je nekdo dotikal plinske napeljave, je zatrdil predstavnik policije. Policija, ki je že začela preiskavo proti neznanim storilcem zaradi poskusa umora, ni želela razkriti podrobnosti o storilcih in morebitnih motivih.