El Niño
Barak in Clinton brez dogovora
13. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je v nedeljo zvečer dve uri pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom o možnostih za mir na Bližnjem vzhodu. Barak je po pogovorih izjavil, da sta razmišljala o načinih uveljavitev sklepov, ki so jih dosegli na pogovorih minuli mesec v Sharm el-Sheikhu, vendar ni bil pesimistično razpoložen glede efektnosti tega srečanju. Barak je še dejal, da je že julija v Camp Davidu pričakoval, da bodo sprejeli dolgoročne ukrepe za dosego miru, vendar ni dobil ustreznih znakov z arabske strani. Ameriški in izraelski funkcionarji so se po pogovoru s Clintonom razdelili na manjše skupine za bolj intenzivne pogovore. Clinton je Baraku tudi povedal o vrsti pogovorov, ki jih je imel s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom v četrtek. Arafat je ponovil palestinsko zahtevo, da na palestinska področja pridejo mednarodne sile ZN, kar pa je Clinton zaradi izraelskega nasprotovanja zavrnil.
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Trije mrtvi v novih incidentih
19. 10. 2000 00.00
Nasilje na območju palestinskih avtonomnih ozemelj kljub dogovoru o premirju, ki sta ga v torek na bližnjevzhodnem vrhu v egiptovskem Šarm el-Šejku dosegla izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat, ne pojenja. Danes so judovski naseljenci na območju Nablusa ubili Palestinca, v streljanju pa sta bila ranjena še dva naseljenca in dva Palestinca, so sporočili očividci in predstavniki tamkajšnje bolnišnice. V eksploziji, ki je uničila sedež palestinske policije v Betlehemu, pa sta bila ubita najmanj dva pripadnika palestinskih varnostnih sil, več pa jih je po trditvah očividcev huje ranjenih. Vzrok eksplozije na sedežu policijske enote, ki je zadolžena za varovanje palestinskega voditelja Jaserja Arafata, za zdaj še ni znan.
ZN o razmerah na palestinskih območjih
19. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je pozno sinoči začela izredno posebno zasedanje o valu nasilja na palestinskih ozemljih, ki ga bo nadaljevala danes z 41 napovedanimi govorniki. Prvi dan zasedanja so govorili le predstavniki palestinskih avtonomnih oblasti, Izraela, Senegala in Južnoafriške republike. Palestinski predstavnik Naser al Kidva je Izraelce obtožil, da so v zadnjih treh tednih pobili več kot 90 Palestincev, 3.000 pa ranili. "Prve tri dni izraelske krvave kampanje palestinska stran ni izstrelila niti enega naboja," je dejal palestinski predstavnik. Predstavnik Izraela Jehuda Lancry pa je dejal, da je razprava v generalni skupščini v nasprotju z duhom deklaracije po vrhunskem srečanju v egiptovskem Šarm el Šejku in lahko škoduje prizadevanjem za prekinitev nasilja. Palestinske oblasti je obtožil, da razpihujejo nasilje, ko prek medijev pozivajo k napadom na izraelske državljane. Al Kidva je medtem opozoril, da na vrhu v Šarm el Šejku niso podpisali skupne izjave in da je dogovor poln dvoumnosti. "Ob tem ostaja stalno prisotna bojazen, da Izrael, tako kot doslej, znova ne bo spoštoval dogovorjenega," je dejal palestinski predstavnik v ZN in izrazil upanje, da bo hitra preiskava o vzrokih za zadnji izbruh nasilja pomagala k umiritvi razmer.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Bližnjevzhodni vrh končan
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci izrednega bližnjevzhodnega vrha, ki se je po dveh dneh danes končal v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, na njem pa so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o ustavitvi nasilja na palestinskih avtonomnih ozemljih, ob koncu srečanja niso kazali pretiranega optimizma.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.
Pet mrtvih v spopadih na Zahodnem bregu
06. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi protestniki, ki so izbruhnili na Zahodnem bregu, v Gazi in v vzhodnem Jeruzalemu je bilo ubitih pet Palestincev. Skupno število žrtev spopadov v zadnjih dneh se je tako povzpelo na 81.
Španci zadovoljni le s točkami
19. 06. 2000 19.12
Španski mediji so dan po tekmi s Slovenijo na euru 2000 skoraj enotno ocenili, da je uspeh le zmaga in z njo tri točke, igra pa je bila daleč od pričakovane.
Saudova Arabija hoče nižje cene nafte
19. 02. 2000 13.47
Največja proizvajalka nafte na svetu Saudova Arabija se po trditvah Južne Koreje zavzema za to, da bi letno proizvodnjo nafte na svetu zvišali na tri milijone sodov, s čimer bi znižali cene nafte. Iz urada predsednika v Seulu so danes sporočili, da je saudski minister za nafto Ali el Naimi presedniku Kim Dae-jungu povedal, da bi s tem omogočili tudi prilagoditev morebitnemu povečanju povpraševanja po nafti. Cena soda nafte se trenutno giblje med 26 in 29 dolarji in po Zalivski vojni leta 1991 še ni bila tako visoka. To je posledica lanske odločitve članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) o zmanjšanju kvot.
Maščevanje za beograjski poraz
14. 02. 2000 16.40
Košarkarji Uniona Olimpije se bodo v četrtek v zadnjem krogu drugega dela evropske lige pomerili z beograjsko Crveno Zvezdo. Na gostovanju v ZRJ so Ljubljančani doživeli povsem nepričakovan poraz, zato vodstvo slovenskih prvakov pred povratno tekmo razmišlja le o ustreznem maščevanju. Zmago pa Union Olimpija potrebuje tudi za potrditev drugega mesta v skupini F.
Letalo čaka Pinocheta
31. 01. 2000 10.01
Letalo čilskega vojaškega letalstva stoji na britanskem vojaškem letališču Brize in utegne danes v Čile odpeljati nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta.
Leto 2000 bo leto palestinske države
25. 01. 2000 20.07
Palestinski voditelj Jaser Arafat je napovedal, da bo glavni odbor Palestinske osvobodilne organizacije še letos razglasil neodvisno palestinsko državo. ''Nedvomno bo leto 2000 leto neodvisne palestinske države,'' je danes v Gazi poudaril Arafat po vrnitvi iz Kaira, kjer se je srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom.
Dogovor o izročitvi dela Zahodnega brega
04. 01. 2000 21.08
Izraelska in palestinska stran sta danes dosegli nov pomemben dogovor o izročitvi Zahodnega brega pod palestinsko upravo. Palestinki pogajalec Saeb Erekat je na novinarski konferenci povedal, da sta obe strani po dolgotrajnem premisleku dosegli sporazum, tako da bosta še najverjetneje danes podpisali dogovor o izročitvi petih odstotkov ozemlja, izvršitev sporazuma pa naj bi potekala v naslednji 48 urah.
Kuba zahteva vrnitev dečka
06. 12. 1999 20.58
Kubanski voditelj Fidel Castro od Združenih držav Amerike zahteva, da najkasneje jutri izročijo kubanskega dečka, ki ga je ameriška obalna straža pred desetimi dnevi rešila iz morja nedaleč od Floride. Sporna izročitev petletnega dečka, ki je med pobegom izgubil mamo in očima, utegne že tako hladne odnose med državama še poslabšati.
Brez dogovora o umiku z Zahodnega brega
21. 11. 1999 21.27
Izraelski in palestinski pogajalci so se po štiriurnem sestanku, na katerem so razpravljali o načrtovanem delnem umiku izraelske vojske z Zahodnega brega, razšli brez dogovora.
Preiskava o nesreči še ni končana
19. 11. 1999 20.24
Preiskava o nesreči egiptovskega letala še vedno ni prinesla nobenih konkretnih rezultatov, zato so špekulacije o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo, vse glasnejše. Zapisi iz obeh črnih skrinjic sicer kažejo, da bi lahko šlo za sabotažo, vendar doslej nobene od teorij niso niti potrdili niti ovrgli.
Barak sprejel ameriškega posrednika
17. 11. 1999 08.43
Predsednik izraelske vlade Ehud Barak je včeraj v Jeruzalemu sprejel ameriškega posrednika za Bližnji vzhod Dennisa Rossa, je sporočila Barakova tiskovna predstavnica Merav Parsi-Cadok, ki pa ni navedla dodatnih podrobnosti o vsebini pogovorov.
Umik z Zahodnega brega odložen
15. 11. 1999 15.14
Za danes napovedani umik izraelskih sil s petih odstotkov Zahodnega brega so odložili zaradi nesoglasja med Izraelom in Palestinci o območju, s katerega bi se morali Izraelci umakniti. To sta danes potrdila tako svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata, Nabil Abu Rudeinah, kot tudi izraelski radio, ki je navedel vire izraelske vlade.
Palestinci bodo odločali na referendumu
14. 09. 1999 16.37
Palestinski minister za informiranje Jaser Abed Rabo je danes sporočil, da bodo o rezultatih palestinsko-izraelskih pogajanj o dokončnemu statusu zasedenih ozemelj Palestinci odločali na referendumu.
''Fizična ločitev'' med Izraelom in Palestinci?
12. 09. 1999 17.34
Izraelski premier Ehud Barak je v pogovoru za izraelski radio dejal, da bi se morala izraelsko-palestinska pogajanja o dokončnem statusu palestinskih ozemelj končati ''s fizično delitvijo'' med Izraelom in Palestinci. Poudaril je še, da si ravno zato prizadeva za krepitev varnosti Izraela.
Podpis izraelsko-palestinskega sporazuma
05. 09. 1999 09.28
<img src=/resslike/Barak_Arafat_sporazum.jpg alt=''Ehud Barak in Jaser Arafat'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT>Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta si po podpisu novega izraelsko-palestinskega dogovora o uresničevanju sporazuma iz Wye Plantationa pozno sinoči v egiptovskem mestu Šarm el Šejku toplo stisnila roke. Barak se je simbolično rokoval tudi s sirskim predsednikom Hafezom al Asadom, ki ga je pozval k zgladitvi vseh starih nasprotij in prizadevanjem za obnovo mirovnih pogajanj.
Aznar predal Baraku sirska stališča
22. 07. 1999 16.36
Španski ministerski predsednik Jose Maria Aznar je izraelskemu premieru Ehudu Baraku danes prenesel sporočilo sirskega predsednika Hafeza el Asada.
Španska vlada priznala, da se je srečala s predstavniki ETA
07. 06. 1999 17.26
Španska vlada je danes priznala, da je imela stike z baskovsko teroristično organizacijo ETA, ni pa hotela komentirati časopisnih novic, da na srečanju niso dosegli pričakovanega dogovora o prekinitvi konflikta.
Več vlažnih in sušnih predelov po vsem svetu
23. 08. 1998 09.37
Na Zemlji so se v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih občutno povečala območja, ki so izredno vlažna ali izredno suha. Čeprav splošen trend ni močan, pa so raziskovalci ozračja ugotovili, da so se v Afriki in Aziji v zadnjih desetletjih povečala izjemno suha območja, v Evropi, Aziji in Evropi pa tako zelo suha kot tudi zelo vlažna območja. Kot je pokazala raziskava, ki bo objavljena v septembrski številki Geophysical Research Letters, so spremembe še posebej velike na območjih pod vplivom vremenskega pojava El Nino.
OPEC: Potrjen sporazum o manjši količini črpane nafte
01. 04. 1998 09.16
Na posebnem zasedanju Združenja držav izvoznic nafte (OPEC), ki je bil v torek na Dunaju, so članice združenja potrdile sporazum o nižji količini dnevno črpane nafte. Kot je povedal naftni minister Savdske Arabije Ali el Naimi, bo 10 članic združenja svojo proizvodnjo nafte znižalo za 1,24 milijona sodčkov dnevno oz. 2,3 odstotka dnevno proizvedene količine članic OPEC. Sporazumu pa se ni pridružil enajsti član združenja Irak. Države, ki niso včlanjene v omenjeno združenje, bodo količino dnevno črpane nafte zmanjšale za 270.000 sodčkov. Kot so zatrdili predstavniki OPEC, bodo v primeru, da omenjeni ukrep ne bo prinesel ustreznega povečanja cen nafte, znova omejili količino proizvedene nafte. Cena nafte se je od oktobra znižala za 40 odstotkov.