Evroposlanci

Svet EU sprejel seznam komisarskih kandidatov
20. 09. 2024 07.17
Svet EU je v dogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sprejel seznam kandidatov, ki jih Evropskemu parlamentu predlaga v imenovanje za člane prihodnje komisije. Seznam, na katerem je tudi slovenska kandidatka Marta Kos, bodo zdaj posredovali Evropskemu parlamentu, ki bo lahko začel postopek potrjevanja kandidatov.

Evropski poslanci večinoma pozdravili resor, do postopka v Sloveniji kritični v EPP
17. 09. 2024 15.43
Evropski poslanci iz Slovenije so večinoma zadovoljni, ker je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen slovenski komisarski kandidatki Marti Kos dodelila resor širitve. Evroposlanci iz vrst EPP so ob tem kritični do postopka v Sloveniji. Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon je dodelitev tega resorja pozdravila kot veliko priznanje za Slovenijo, zadovoljni so tudi koalicijski partnerji.

Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu potrjena za drugi mandat
18. 07. 2024 06.53
Evropski parlament je na tajnem glasovanju potrdil Ursulo von der Leyen za nov petletni mandat na čelu Evropske komisije. Imenovanje nemške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke je podprl 401 poslanec. Glasovalo je 707 poslancev, proti jih je bilo 284, 15 se jih je vzdržalo.

Za nadaljnjo podporo Ukrajini glasovali vsi slovenski evroposlanci razen Grimsa
17. 07. 2024 16.51
Evropski parlament je v Strasbourgu podprl resolucijo o Ukrajini, v kateri je ob začetku novega mandata potrdil podporo Ukrajini in pozval članice EU k povečanju vojaške pomoči, obenem pa obsodil nedavni obisk madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi. Za je glasovalo 495, proti 137, vzdržalo pa se je 47 evropskih poslancev. Medtem je tudi Evropska komisija podala pozitivno oceno ukrajinskega zahtevka za prvo redno izplačilo iz 50 milijard evrov vrednega svežnja makrofinančne pomoči. Ko bo izplačilo potrdil še Svet EU, bo lahko Kijevu izplačala skoraj 4,2 milijarde evrov. Skupaj bo tako iz finančnega instrumenta za Ukrajino izplačala 12 milijard.

Kdo od Slovencev bo podprl von der Leynovo in kdo ne?
17. 07. 2024 14.24
Pred četrtkovim tajnim glasovanjem Evropskega parlamenta o vnovičnem imenovanju Ursule von der Leyen na čelo Evropske komisije še ni jasno, kako bodo glasovali slovenski evropski poslanci. Podporo ji je jasno napovedal le Matej Tonin, odrekli so jo Matjaž Nemec, Vladimir Prebilič in Zala Tomašič. Preostali še niso razkrili, kako bodo glasovali.

V Evropskem parlamentu zaživela nova skrajno desna skupina
08. 07. 2024 16.52
V Evropskem parlamentu v Bruslju so ustanovili novo skrajno desno politično skupino Domoljubi za Evropo, ki jo je zasnoval madžarski premier Viktor Orban. V njej bodo sodelovali tudi evroposlanci iz vrst francoskega Nacionalnega zbora in italijanske Lige. Obeta se jim, da bodo tretja največja parlamentarna skupina s 84 poslanci.

Golob podpira Ursulo von der Leynovo za predsednico Evropske komisije
17. 06. 2024 06.43
Evropski liberalci si bodo prizadevali, da bi vodenje diplomacije EU prevzela estonska premierka Kaja Kallas. Če njej ne bi uspelo, pa bi to lahko postal tudi belgijski premier Alexander De Croo, je pred neformalnim vrhom EU povedal predsednik vlade Robert Golob. Ob tem je znova podprl Ursulo von der Leyen za predsednico Evropske komisije.

Slovenija postala del širšega evropskega obrata v desno
10. 06. 2024 19.58
Kakšna je povolilna podoba Slovenije? Slovenska demokratska stranka je na nedeljskih evropskih volitvah zmagala v vseh volilnih enotah. Desni blok je tako dobil skupno pet evroposlancev, Slovenija pa je s tem postala del širšega evropskega obrata v desno. Kdo pa so poraženci volitev?

Nova delitev Nemčije na zahod in vzhod, blamaža za Scholzevo koalicijo
10. 06. 2024 09.40
Bo berlinska vlada 'preživela'? Nedeljske evropske volitve pod vprašaj znova postavljajo podporo koalicije nemškega kanclerja Olafa Scholza. Naposled so sicer slavili krščanski demokrati (CDU in CSU), a na drugo mesto se je povzpela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Politični zemljevid Nemčije tako zdaj kaže polarno delitev države na zahodni in vzhodni blok. Scholzeva SPD pa je zabeležila najslabši rezultat na nacionalnih volitvah v več kot stoletju. Kljub temu pa nemški kancler za razliko od Macrona možnost razpisa predčasnih volitev izključuje.

Kaj čaka novoizvoljene poslance in zakaj se je von der Leynova prismejala na oder?
10. 06. 2024 08.47
Največ sedežev v Evropskem parlamentu so tudi na tokratnih volitvah dobile stranke EPP, S&P in Renew ter tako ohranile večino. In naslednji koraki? 720 evropskih poslancev bo moralo na prvem plenarnem zasedanju izbrati predsednika Evropskega parlamenta pa tudi predsednika Evropske komisije. Glede na zmago njene EPP se še en petletni mandat nasmiha trenutni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.

Bruseljski stolčki: SDS s štirimi poslanci, Svoboda z dvema, s po enim pa Vesna, SD in NSi
09. 06. 2024 06.51
Državljani Slovenije smo na voliščih izbirali devet evropskih poslancev, ki nas bodo zastopali v Bruslju. Delni neuradni izidi po več kot 90 odstotkih preštetih glasovnic kažejo, da je SDS osvojila štiri poslanske mandate, Gibanje Svoboda dva, po enega pa Vesna, SD in NSi. V Bruselj tako odhajajo Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič, Irena Joveva, Marjan Šarec, Vladimir Prebilič, Matej Tonin in Matjaž Nemec. Volivci so se tudi izrekli za vse štiri referendume. Volilna udeležba je bila več kot 39-odstotna, kar je rekord naših evropskih volitev.

Vzpon skrajne desnice: velika zmagovalka v Franciji, Italiji in Avstriji
09. 06. 2024 11.33
Evropa je glasovala. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.

Von der Leynova: Zmagali smo
09. 06. 2024 22.07
EPP, S&D in Renew bodo glede na delne izide evropskih volitev, ki so potekale od četrtka do nedelje, tudi v desetem sklicu Evropskega parlamenta ohranile večino. Skupaj naj bi imele 409 sedežev v 720-članskem parlamentu. Od tega EPP 191, S&D 135, Renew pa 83. Trenutno imajo v parlamentu s 705 člani 176, 139 in 102 poslanca.

Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?
06. 06. 2024 06.00
705 evropskim poslancem, med njimi osmim slovenskim, se v prihodnjih dneh izteče petletni mandat v Bruslju. 27 držav članic bo v novem sklicu izvolilo 720 novih, na račun dodatnih 15 jih bo Slovenija odslej imela devet. Kakšna pa je dejanska moč slovenskih evroposlancev v Bruslju? Na lestvici najvplivnejših imen s seznama aktualne osmerice ni. Pa so nekateri vseeno pomembno prispevali na posameznih področjih. Preberite, kaj je slovenska izbrana vrsta v Bruslju sploh počela in kdo sta poslanca, ki poleg politike služita še drugje.

Povišani toni velikega soočenja: burno o Palestini in splavu
03. 06. 2024 15.19
Na naši televiziji je potekalo veliko soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami. Dvourno oddajo je vodila Petra Kerčmar, o različnih temah so se soočali nosilci list devetih strank. Začeli so s trenutno najbolj vročo politično temo: priznanje Palestine. Svoja stališča so soočili tudi glede plač evroposlancev, pravici do splava, pa tudi o referendumih.

Kadrovanje evroposlancev, s strankarsko izkaznico do službe v Bruslju?
28. 05. 2024 06.00
Vsakemu evropskemu poslancu na mesec pripada 28.696 evrov za plače asistentov. Svoje ožje sodelavce poslanci izberejo sami, evropska pravila sicer prepovedujejo zaposlovanje bližnjih sorodnikov, prav tako se člani njihove ekipe ne smejo ukvarjati z dejavnostmi, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov. Po pregledu imen sodelavcev, ki so tako ali drugače zaposleni v lokalni oziroma bruseljski pisarni osmih slovenskih evroposlancev, lahko sicer ugotovimo, da poslanci radi zaposlujejo člane ali vsaj simpatizerje svojih strank, pa tudi sorodnike vplivnih političnih veljakov. Kaj pa plača? Skrivnost za vse, številke razkriva le Joveva. Približno dvakrat več zaslužijo asistenti, ki živijo in delajo v Bruslju.

Nemški AfD izključili iz skupine ID v Evropskem parlamentu
23. 05. 2024 20.57
Politična skupina Identiteta in demokracija (ID) v Evropskem parlamentu je iz svojih vrst izključila vseh devet evroposlancev skrajno desne nemške stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Povod za izključitev, ki jo je predlagal vodja politične skupine, Italijan Marco Zanni, naj bi bila sporna izjava člana AfD Maximiliana Kraha.

Večina evroposlancev prelomila besedo in ne razkriva porabe 5 tisočakov pavšala
23. 05. 2024 06.02
Bi razkrili, kako ste porabili 4.500 evrov mesečnega pavšala za pisarno? To vprašanje smo pred petimi leti postavili takratnim evropskim poslancem in nosilcem list, ki so kandidirali na volitvah. Pavšal se je v petih letih zvišal na 4.950 evrov, mi pa smo aktualne evropske poslance vprašali, za kaj konkretno porabijo pisarniški pavšal in kaj naredijo z morebitnim preostankom denarja. Odgovori? Večinoma splošni. Evropski poslanci – z izjemo Irene Joveve, ki prerez stroškov objavlja vsak mesec, konkretnih številk sicer javno ne razkrivajo.

1760 evrov pokojnine za pet let poslanske službe v Bruslju
17. 05. 2024 06.08
V Sloveniji pokojnino prejema več kot 640.000 posameznikov. Januarja, po doslej najvišjem dvigu, se je povprečna starostna pokojnina dvignila za 8,2 odstotka in je marca znašala dobrih 849 evrov neto. In če je to znesek, ki so ga številni dosegli z desetletji dela, je to tudi znesek, ki ga evropski poslanci prejmejo po slabih dveh in pol letih po izvolitvi v Evropski parlament. Glede na trenutno neto plačo poslancev v Bruslju za vsako leto namreč prejmejo 352 evrov pokojnine oziroma v petih letih, kolikor traja mandat, 1760 evrov. Če so izvoljeni večkrat, je ta znesek še bistveno višji.

EU volitve: Toninov gentlemanski izhod v sili in tvegana komisarska računica Goloba
29. 04. 2024 16.31
Politično izhodišče za bitko domačih strank na evropskih volitvah je znano. Janševa SDS si lahko obeta štiri evropske poslance. Golobova Svoboda dva. Nova Slovenija, Vesna in Socialni demokrati pa vsak po enega. Kaj s tem sporočajo volivci? Ali lahko kampanja še bistveno spremeni končni rezultat? Kakšen vpliv bi imel istočasni trojni referendum in zakaj se slovenski oblasti tako mudi pri nominaciji evropskega komisarja? Ključne dileme, odprta vprašanja in volilne enigme sta pomagata razrešiti nekdanja evropska poslanka Romana Jordan in bivši zunanji minister Karl Erjavec.

NSi za izbor evropskega komisarja s soglasjem petih evroposlancev
15. 04. 2024 12.58
Poslanska skupina NSi je v DZ vložila predlog zakona, po katerem bi vlada kandidata za evropskega komisarja predlagala ob soglasju najmanj petih slovenskih evropskih poslancev, je sporočil vodja skupine Janez Cigler Kralj. Po besedah evroposlanke iz vrst NSi Ljudmile Novak bi kandidat s tem med drugim pridobil na kredibilnosti.

Parlament podprl uveljavitev pravice do splava kot temeljne pravice EU
11. 04. 2024 14.09
Evropski poslanci so po dvodnevnem zasedanju v Bruslju Svet Evropske unije pozvali, naj Listina Evropske unije o temeljnih pravicah doda tudi spolno in reproduktivno zdravstveno varstvo ter pravico do varnega in zakonitega splava. S tem države članice pozivajo, naj v celoti dekriminalizirajo splav ter odpravijo ovire za varen in zakonit splav. "To mora postati univerzalna, neodtujljiva in nedeljiva pravica po vsej Evropi," je jasen slovenski evroposlanec Matjaž Nemec.

Evropski poslanci dvignili dovolj rok, migracijski pakt potrjen
10. 04. 2024 16.40
Evropski parlament je potrdil pakt o migracijah in azilu, s katerim želi EU celovito urediti upravljanje migracij. Danes je zgodovinski dan, je po potrditvi poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pričakovan je bil tesen izid glasovanja o 10 zakonodajnih aktih, burna je bila tudi razprava poslancev. Glasovanje so sicer kmalu po začetku za nekaj časa prekinili protestniki, ki so poslance pozivali, naj glasujejo proti. Slovenski evroposlanci so bili večinoma naklonjeni celotnemu paktu, čeprav niso povsem zadovoljni z njim. Milan Zver in Romana Tomc (oba EPP/SDS) sta medtem napovedala, da bosta glasovala proti delu pakta o obvezni solidarnosti med državami članicami.

Pozivi k odprtju poti za dostavo pomoči: 'Nujno je, da orožje utihne'
14. 03. 2024 18.18
V Gazi je nujno potrebno, da orožje utihne, da bo mogoče organizirati dobavo humanitarne pomoči in jo razdeliti vsem, ki jo potrebujejo, je v Bruslju povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Izrael je pozval k odprtju dodatnih kopenskih poti, ki so ključne za dostavo pomoči. Evropski parlament je Izrael pozval, naj nemudoma dovoli in omogoči polno dostavo pomoči na območje Gaze prek vseh obstoječih mejnih prehodov. Poslanci so v sprejeti resoluciji izrazili globoko zaskrbljenost zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v palestinski enklavi, vključno z nevarnostjo lakote.

Evropska komisija priporoča začetek pristopnih pogajanj z BiH
12. 03. 2024 10.21
Evropska komisija priporoča začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, je v Evropskem parlamentu povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen. BiH je po njenih besedah namreč pokazala, da lahko izpolni pogoje za članstvo, bo pa pred pridružitvijo morala narediti še dodaten napredek.

Evropski parlament pozval k neodvisni preiskavi volitev v Srbiji
08. 02. 2024 13.35
Evropski poslanci so v sprejeti resoluciji pozvali k neodvisni preiskavi nepravilnosti na decembrskih volitvah v Srbiji, so navedli v Evropskem parlamentu. Zavzeli so se tudi za začasno ustavitev izplačevanja evropskih sredstev Srbiji, če se bo izkazalo, da so bile srbske oblasti neposredno vpletene v goljufije.

Kaj prinaša zgodovinski dogovor o azilni zakonodaji?
20. 12. 2023 20.10
Svet EU in Evropski parlament sta dosegla dogovor o evropskem paktu o migracijah in azilu, katerega namen je celovito urediti upravljanje migracij v uniji. V ospredju dogovora, ki ga označujejo za zgodovinskega, je solidarnost med državami članicami. Te so ga večinoma pozdravile, z izjemo Madžarske. Nevladne organizacije so kritične. Če bo pakt zaživel v praksi, lahko pričakujemo zmanjšanje migracijskega toka.

Slovenski evroposlanci izpostavili, da so njihov mandat zaznamovale številne krize
08. 12. 2023 13.33
Slovenski evropski poslanci so v razpravi v okviru Studia Evropa spregovorili o dosežkih in izzivih iztekajočega se mandata, ki so ga zaznamovale številne krize. Med glavnimi temami, ki bodo zaznamovale junijske evropske volitve, so izpostavili energetiko in migracije, pa tudi staranje prebivalstva.

Von der Leynova izpostavila vsa področja, nekateri poslanci kritični
13. 09. 2023 12.07
V minulih štirih letih je bilo uresničenih več kot 90 odstotkov političnega programa, skupaj smo dokazali, da Evropa, kadar je drzna, zadano tudi uresniči, je v Evropskem parlamentu poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Vendar delo še zdaleč ni končano, treba se je skupaj pripraviti na prihodnost, je poudarila.

Po izvolitvi: 'Eden največjih slovenskih uspehov v mednarodni diplomaciji'
06. 06. 2023 17.27
"Danes je Slovenija dosegla enega svojih največjih uspehov v mednarodni diplomaciji," je ob izvolitvi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN povedal predsednik vlade Robert Golob. Predsednica države Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da nam je uspelo skupaj in da se zdaj začenja trdo delo.