Evropska banka za obnovo in razvoj
Sporna privatizacija bank
05. 11. 2001 00.00
Tik pred prodajo deležev v Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor se vse bolj razvnemajo razprave o tem, komu prodati – domačim ali tujim ponudnikom.
Tri ponudbe za nakup NLB
05. 11. 2001 00.00
Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje Nove ljubljanske banke je v ožji izbor za nakup skoraj 34-odstotnega deleža uvrstila tri nezavezujoče ponudbe.
Julon posluje po načrtih
03. 04. 2001 00.00
Podjetje Julon, ki je v večinski lasti italijanske skupine Bonazzi, je v lani ustvarilo za nekaj več kot 20 milijard tolarjev prihodkov od prodaje in za približno 1,17 milijarde tolarjev čistega dobička. Na redni letni skupščini delničarjev, ki bo 4. maja letos, bodo delničarji odločali o nekaterih predlogih uprave in nadzornega sveta, med drugim tudi o razporeditvi lanskega dobička v rezervni sklad družbe, so sporočili iz Julona.
GM podpisal pogodbo z AutoVAZ
28. 02. 2001 00.00
Največji avtomobilski proizvajalec na svetu General Motors (GM) je podpisal pogodbo z vodilnim ruskim avtomobilskim proizvajalcem AutoVAZ, s katerim bosta ustanovila mešano podjetje za proizvodnjo osebnih športnih vozil. S tem bo GM prvi ameriški avtomobilski proizvajalec, ki bo investiral v rusko avtomobilsko industrijo.
Zanimanje za slovenska podjetja
26. 02. 2001 00.00
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) se zanima za nakup manjšinskih lastniških deležev v tistih slovenskih družbah in podjetjih, ki naj bi jih privatizirali letos. Kot je v pogovoru izjavil eden izmed direktorjev te banke, med drugim pristojen tudi za Slovenijo, se banka zanima predvsem za nakup deležev v slovenskih bankah in telekomunikacijskih podjetjih. EBRD naj bi se po njegovih besedah zanimala za največ petinski lastniški delež v slovenskih bankah in podjetjih, je poročal Radio Slovenija.
Posojilo EU za zaprtje Černobila
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je danes Ukrajini odobrila 585 milijonov dolarjev posojila. Denar je namenjen za izgradnjo dveh reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki, ki naj bi nadomestili izpad električne energije po zaprtju Černobila. Posojilo bo prispevala Evropska agencija za jedrsko energijo Euratom.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Večja posojila za vzhodno Evropo
05. 09. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.
Jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir
29. 07. 2000 09.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zatrdil, da jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir, ter obenem izrazil podporo opoziciji v Srbiji in Črni gori. Clinton je tudi pozdravil uspeh Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo - ta je bil ustanovljen lani po koncu kosovske vojne - in sklad v vrednosti 150 milijonov dolarjev za spodbujanje gospodarskih aktivnosti v regiji, ki ga je ta teden oblikovala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
Letna skupščina EB za obnovo in razvoj
21. 05. 2000 09.47
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki je včeraj v latvijski prestolnici Rigi začela letno skupščino, je napovedala, da namerava v prihodnjih dveh letih povečati pomoč mestom v srednjeevropskih državah in državah nekdanje Sovjetske zveze. V tem obdobju naj bi jim namenila 350 milijonov evrov. Ustrezna opremljenost občinskih služb je ključnega pomena za proces gospodarske tranzicije v državah Srednje in Vzhodne Evrope, je poudaril Johan Bastin, direktor oddelka za področje infrastrukture pri EBRD. Slabe razmere v občinskih organih po ocenah Bastina negativno vplivajo na življenjske razmere ter ovirajo produktivnost in ustanavljanje novih podjetij.
Makedonska Stopanska banka v grških rokah
05. 04. 2000 13.25
Največja makedonska banka, Stopanska banka, je po prodaji paketa 80 odstotkov delnic prešla v večinsko grško last. Narodna banka Grčije (NBG) je postala 65-odstotni lastnik, po deset odstotkov kapitala Stopanske banke pa sta prevzeli Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodna finančna korporacija (IFC).
Slovenija za sodelovanje pri obnovi
11. 02. 2000 16.37
Na mednarodni konferenci drugega delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo, ki se je danes končala v Skopju, so predstavniki držav udeleženk pakta stabilnosti in mednarodnih institucij določili okvirni program in oblikovali oceno količine sredstev, potrebnih za obnovo v prvi fazi. Po besedah vodje slovenske delegacije, predstavnika ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Bojana Škode, so v prvi fazi podprli projekte v skupni vrednosti dveh milijard dolarjev. Slovenija je podprla predvsem projekte, za katere se zanimajo slovenska podjetja.
Leto 2000 gospodarsko uspešnejše za vzhodno Evropo
12. 11. 1999 14.17
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v svojem letnem poročilu o državah v tranziciji zapisala, da v letu 2000 pričakuje večanje gospodarske rasti v državah vzhodne Evrope.
EBRD odobril posojilo Makedoniji
13. 10. 1999 18.55
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je makedonskemu državnemu podjetju Makedonski Telekomunikacii (MT) danes odobrila posojilo v višini 18,7 milijona evrov, s katerim bo MT povečala zmogljivost omrežja mobilne telefonije. Z dodeljenimi sredstvi naj bi tudi spodbudili morebitno privatizacijo družbe in nadaljnjo liberalizacijo storitev GSM omrežja.
Napovedano novo srečanje skupine G7 v Bruslju
02. 07. 1999 18.41
Finančni ministri sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) ter predstavniki največjih finančnih organizacij se bodo 13. julija srečali v Bruslju, tema pogovorov pa bo obnovitev Balkana, so danes sporočili s sedeža Evropske unije.
Delničarji Alpine sprejeli predloge uprave podjetja
03. 06. 1999 19.17
Skupščina delničarjev žirovske Alpine je danes sprejela vse predloge uprave. Na skupščini, na kateri je bila udeležba 74,89-odstotna, so delničarji z 99,95 odstotka prisotnih glasov sprejeli sklep o dokapitalizaciji, s katero bo Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) z vložkom v višini 400 milijonov tolarjev postala 16,26-odstotni lastnik Alpine, za člana nadzornega sveta predstavnika delničarjev pa je bil sprejet predstavnik EBRD Marco Tosselli, je za STA povedal predsednik uprave Alpine Martin Kopač.
Sofinanciranje projektov v Srednji in Vzhodni Evropi
20. 05. 1999 08.55
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropski svet za socialni razvoj (CEF) sta se dogovorila za sofinanciranje finančnih projektov v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Sofinanciranje se bo v največji meri nanašalo na projekte v malih in srednjih podjetjih ter lokalni infrastrukturi v tranzicijskih državah. Skupno financiranje se bo začelo v Litvi, naslednji projekti pa bodo potekali še v Bolgariji, Litvi, Moldaviji, Estoniji, Makedoniji, Romuniji, Latviji, Sloveniji, Madžarski ter na Slovaškem, Češkem in na Hrvaškem.
Zasedanje konference o donatorjih za BiH 20. in 21. maja
19. 05. 1999 19.04
Evropska komisija in Svetovna Banka bosta v četrtek in petek v Bruslju organizirali peto konferenco donatorjev za obnovo BiH.
Za prestrukturiranje ruskih bank najmanj pet let
20. 04. 1999 11.42
Generalni direktor nedavno ustanovljene Agencije za prestrukturiranje kreditnih ustanov (ARCO) Aleksander Turbanov je izrazil prepričanje, da bo proces obnove in oživitve ruskega bančnega sistema trajal več kot pet let.
EBRD in EU majhnim in srednjim podjetjem v Srednji Evropi namenili 125 milijonov evrov pomoči
19. 04. 1999 19.16
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska unija sta danes podpisali sporazum o načrtu, s katerim bosta malim in srednjim podjetjem iz desetih držav Srednje in Vzhodne Evrope namenili pomoč v višini 125 milijonov evrov.
EBRD kapitalsko okrepila Alpino
28. 12. 1998 12.35
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je minuli teden podpisala dogovor s predstavniki Alpine o kapitalski okrepitvi v višini 12 milijonov mark.
EBRD namerava vložiti 600 milijonov mark v Bolgarijo
26. 10. 1998 07.57
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) namerava v prihodnjih dveh letih v Bolgarijo vložiti 600 milijonov mark, je povedal eden od vodilnih predstavnikov banke Olivier Descamps. EBRD je pospešila vlaganja v Bolgarijo po prihodu sedanje bolgarske vlade na oblast maja lani. 46 odstotkov vseh vlaganj v Bolgariji pa je banka izvedla v zasebnem sektorju.
Skupna delovna skupina za Rusijo
06. 10. 1998 08.22
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in izvršna banka EU sta se v Bruslju dogovorili za osnovanje skupne delovne skupine za pomoč Rusiji, je sporočila EBRD.
Odobren načrt prodaje dveh državnih bank
28. 07. 1998 08.11
Romunska vlada je v četrtek v okviru prve faze privatizacije do konca leta odobrila načrt prodaje dveh državnih bank. 51 odstotkov bo namenjeno strateškim investitorjem, deset odstotkov zaposlenim, možnost nakupa 5-odstotnega deleža pa bosta imeli tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodna finančna korporacija (IFC).
EBRD vložila 50 milijonov mark v Podravko
12. 07. 1998 10.19
Evropska banka za obnovo in razvoj je včeraj podpisala sporazum z koprivniško družbo Podravka; na podlagi sporazuma je v družbo vložila 50 milijonov nemških mark in postala njen desetodstotni delničar. Podravka bo denar vložila v izgradnjo nove tovarne Vegete v Koprivnici, pa tudi v izgradnjo tovarne na Poljskem in v novi informacijski sistem.
EBRD financira energetske projekte v Romuniji
13. 05. 1998 08.14
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je namenila 110 milijonov dolarjev za energetske projekte, ki jih je pripravila romunska vlada. Sedemdeset milijonov dolarjev naj bi namenili izgradnji kombinirane elektrarne-toplarne v bližini romunske prestolnice, ostalih 40 milijonov dolarjev pa porabili za posodobitev distribucije električne energije. EBRD je doslej že odobrila 200 milijonov dolarjev za modernizacijo treh romunskih termoelektrarn.
EU in EBRD ustanovili poseben sklad za Bolgarijo
08. 05. 1998 14.56
Evropska unija in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sta ustanovili poseben post-privatizacijski investicijski sklad za Bolgarijo, iz katerega bo črpan denar za razvoj malih in srednjih podjetij, tako privatiziranih kot na novo ustanovljenih.
EBRD zaustavil del pomoči za Černobil
05. 03. 1998 08.12
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je zaustavila dotok sredstev v višini več milijonov dolarjev, ki so bila prvotno namenjena za financiranje kratkoročnih del za izboljšanje varnosti na edinem bloku, ki še deluje v Černobilu. EBRD bo ta sredstva namenila za pokritje splošnih stroškov razgradnje celotne jedrske elektrarne. Za ta korak se je EBRD odločila potem, ko je izvedela, da je ukrajinsko energetsko podjetje Energoatom opustilo načrte, po katerih naj bi tretji blok černobilske elektrarne dokončno zaprli še letos. Po novem zaustavitev načrtujejo za leto 1999, so sporočili iz NucNet.
EBRD podprla projekt GAZ-Fiat
20. 01. 1998 08.21
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je načeloma odobrila naložbo v višini 240 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena projektu proizvodnje avtomobilov, ki sta ga skupaj zasnovala italijanski Fiat in drugi največji proizvajalec avtomobilov v Rusiji, GAZ.
Na sarajevskem letališču dobili opremo za nadzor letenja
28. 11. 1997 17.45
Avstrijski kancler Viktor Klima je ob začetku dvodnevnega obiska v Sarajevu na tamkajšnjem letališču oblastem BiH predal elektronsko opremo za sistem nadzora letenja, ki ga je financiral kanclerjev urad. Klima je ob tem poudaril, da gre za pomemben prispevek h komunikacijski infrastrukturi za prebivalce Bosne in Hercegovine.