Evropska centralna banka
Ključne obrestne mere nespremenjene
15. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) danes v skladu s pričakovanji ni spremenila svojih ključnih obrestnih mer. V nasprotju od ameriške centralne banke, ki je januarja dvakrat sprejela odločitev o znižanju ključnih obrestnih mer za 0,5 odstotka, je ECB danes sprejela odločitev, da ostaja najpomembnejša obrestna mera v 12 držav članicah evropske monetarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank, še vedno 4,75 odstotka, kar je za 0,75 odstotka pod ameriško stopnjo.
ECB ni zvišala obrestnih mer
02. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka v četrtek ni zvišala ključnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera v dvanajstih državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, tako še vedno znaša 4,75 odstotka. Svet je danes razpravljal tudi o denarnopolitični situaciji v evroobmočju in kot je povedal predsednik ECB Wim Duisenberg, glede na situacijo za zdaj še ne razmišljajo o spreminjanju obrestnih mer. ECB tako pri spremembi obrestnih mer ni sledila ameriški centralni banki, ki je včeraj po pričakovanjih sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka ter diskontno obrestno mero, po kateri ameriška centralna banka posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na pet odstotkov.
Sklepi sveta Banke Slovenije
18. 01. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je na seji dne 16. januarja 2001 obravnaval in ocenjeval osnovne predpostavke za vodenje denarne politike v letošnjem letu. Glede na dejstvo, da se v zunanjem okolju ne pričakujejo večje spremembe, ki bi poslabševale našo pozicijo na mednarodnih trgih, je potrebno temeljno pozornost usmeriti v domača dogajanja povezana predvsem z rastočim proračunskim deficitom in dohodkovno politiko. Toleranca višje inflacije pomeni višje obresti in šibkejšo valuto. Zato si moramo skupno prizadevati za nadaljnjo stabilizacijo, konkurenčno sposobnost domačih subjektov in trdno gospodarsko rast, so zapisali v izjavi. Izhajajoč iz spremenjenih razmer na domačem trgu, kot tudi prilagajanja Slovenije modelu v Evropski uniji, se je Svet zavzel tudi za postopno prilagajanje denarnega instrumentarija novo nastalim razmeram, kot tudi modelu, ki ga uporablja Evropska centralna banka.
Nova intervencija ECB za podporo evru
06. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka (ECB) je danes zjutraj, že četrtič po 22. septembru, posegla na trgu denarja za podporo šibkemu evru. ECB se želi s tem izogniti morebitnim posledicam, ki bi se lahko zaradi šibke skupne evropske valute odrazile v svetovnem gospodarstvu in na stabilnosti cen v Evropi. Evro je takoj po posegu ECB poskočil nad 87 centov za dolar, vendar se je kmalu, tako kot v petek, spustil pod to vrednost. Kot napovedujejo ekonomisti, naj bi osrednja banka v prihodnjih dneh še večkrat intervenirala, s čimer naj bi trgu dokazala, da misli resno braniti tečaj skupne evropske valute.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Milošević ima bančne račune v Avstriji
12. 10. 2000 00.00
Avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser je za današnjo izdajo dnevnika Kärntner Tageszeitung povedal, da so v Avstriji odkrili bančne račune nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki so jih že zamrznili. Avstrijsko finančno ministrstvo je sicer zavrnilo potrditev Grasserjeve izjave, češ da je za tajne bančne račune pristojna avstrijska centralna banka. Evropska unija je aprila lani svoj ukrep zamrznitve premoženja ZRJ, sprejet junija 1998, razširila tudi na premoženje družine Slobodana Miloševića in njegovih bližnjih sodelavcev.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Evropska banka zaskrbljena zaradi tečaja
11. 08. 2000 00.00
Dogodki: Gospodarstvo: Svet
Evro kmalu ne bo več podcenjen?
30. 07. 2000 19.49
Predsednik Nemške zvezne banke Ernst Welteke je v pogovoru za jutrišnjo izdajo bonnskega časnika Generalanzeiger izrazil pričakovanje, da evro kmalu ne bo več podcenjen. Welteke je dejal, da je evro trenutno na žalost podcenjen in dodal, da ''pozitivne možnosti za rast in napredki pri strukturni reformi v menjalnem tečaju še niso prišle popolnoma do izraza''.
Visoka inflacija v Franciji
15. 07. 2000 15.54
Porast cen nafte na svetovnih trgih je povzročil tudi porast inflacije v Franciji. V juniju je dosegla 1,7 odstotka, kar je najvišja zabeležena stopnja inflacije od januarja 1997,je objavil francoski statistični urad INSEE.
Zvišanje ključnih obrestnih mer
15. 06. 2000 17.59
Švicarska narodna banka je danes zvišala ključno obrestno mero za 0,5 odstotka na tri odstotke, stopnjo Liborja pa je določila med tremi in štirimi odstotki. Ukrep švicarske narodne banke je bil po mnenju bančnih analitikov pričakovan, saj je zvišanje posledica nedavnega zvišanja obrestnih mer, za katerega se je odločila Evropska centralna banka. Slednja je pretekli teden prav tako zvišala ključno obrestno mero za pol odstotka, in sicer na 4,25 odstotka.
ECB zvišala obrestne mere
08. 06. 2000 18.14
Evropska centralna banka (ECB) je danes vse tri obrestne mere zvišala za po pol odstotne točke. Obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki - najpomembnejša obrestna mera za enajst članic skupne denarne unije - se je tako presenetljivo zvišala na 4,25 odstotka, so sporočili po seji sveta centralne banke. To je že četrto zvišanje obrestnih mer v tem letu.
Enajsterica o nizki vrednosti evra
08. 05. 2000 16.11
Finančni ministri 11 držav območja evra so danes po srečanju v Bruslju izrazili zaskrbljenost zaradi sedanje ravni evra, ki po njihovem mnenju ne odraža močnih gospodarskih temeljev držav evro območja.
Višje obrestne mere ECB
27. 04. 2000 17.06
Evropska centralna banka (ECB) je danes zvišala ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Najpomembnejša obrestna mera v državah članicah evropske denarne unije (EMU), obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, po novem znaša 3,75 odstotka.
Visoka inflacijska stopnja v EU
19. 04. 2000 08.05
Potem ko je februarja letos dosegla 2-odstotno stopnjo, je bila po objavljenih podatkih Eurostata letna inflacijska stopnja na območju enajstih članic EU, ki so uvedle evro, marca letos v povprečju 2,1-odstotna, torej nad dvema odstotkoma, ki jih za najvišjo ciljno mejo postavlja Evropska centralna banka. Na Evropski komisiji napovedujejo, da gre za kratkoročno povečanje inflacije čez dovoljeno mejo in predvidevajo, da se bo stopnja v prihodnjih mesecih znižala.
Optimistično poročilo IMF
14. 04. 2000 09.57
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v Washingtonu objavil poročilo o napovedi svetovnih gospodarskih gibanj v letu 2000 in 2001, ki je tokrat prvič po treh letih optimistično.
Uvodno srečanje IMF in SB
13. 04. 2000 14.05
Mednarodni denarni sklad (IMF) je na uvodni dan spomladanskega srečanja sklada in Svetovne banke (SB) v Washingtonu objavil poročilo o napovedi svetovnih gospodarskih gibanj v letu 2000 in 2001, ki je tokrat prvič po treh letih optimistično. Svetovna gospodarska rast naj bi letos dosegla 4,2 odstotka, v letu 2001 pa okrog 3,9 odstotka. Ob tem IMF opozarja, da bo največ odvisno od položaja ameriškega gospodarstva, kjer lahko velik padec vrednosti delnic povzroči krizo svetovnih razsežnosti.
ECB zvišala obrestne mere
16. 03. 2000 17.30
Evropska centralna banka (ECB) je danes, dober mesec po tem, ko je to enkrat že storila, zvišala ključne obrestne mere za 0,25-odstotne točke, da bi tako obrzdala inflacijo in preprečila rast cen. Temeljna obrestna mera ECB tako sedaj znaša 3,5 odstotka.
Višje obrestne mere ECB
03. 02. 2000 18.38
Evropska centralna banka (ECB) je danes zvišala ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Najpomembnejša obrestna mera v državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, po novem znaša 3,25 odstotka. Po oceni sveta ECB so se namreč tveganja v zvezi z ohranjanjem stabilnosti cen povečala bolj od pričakovanj.
ECB ni spremenila obrestnih mer
05. 01. 2000 19.34
Evropska centralna banka (ECB) se danes ni odločila spremeniti temeljnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera s tem ostaja na treh odstotkih. Strokovnjaki pa menijo, da ECB obrestnih mer ne bo spreminjala do marca.
ECB zvišala obrestne mere
04. 11. 1999 18.57
Evropska centralna banka (ECB) se je danes prvič v svoji kratki zgodovini odločila zvišati temeljne obrestne mere. Obrestne mere so se zvišale za pol odstotne točke, so sporočili po seji sveta banke. Zvišanje je bilo pričakovano. Do njega je prišlo le pet mesecev potem, ko se je ECB prvič odločila znižati temeljne obrestne mere.
ECB razmišlja o povišanju obrestnih mer
01. 11. 1999 18.38
Evropska centralna banka (ECB) razmišlja o skorajšnjem povišanju obrestnih mer, da bi tako ohranila inflacijo pod nadzorom, je za današnjo izdajo nemškega gospodarskega časnika Handelsblatt povedal predsednik banke Wim Duisenberg.
Evropska centralna banka ohranja obrestno mero nespremenjeno
15. 07. 1999 18.23
Svet Evropske centralne banke je obrestne mere v skladu s pričakovanji pustil nespremenjene, je danes sporočil predstavnik banke. Evropski valutni prostor pa ostaja po ocenah centralne banke stabilen. Po aprilskem padcu obrestnih mer lombardna obrestna mera ostaja 2,5 odstotka.
Evro rekordno nizko
08. 07. 1999 17.29
Tečaj Evra je danes dosegel rekordno nizko raven. Evropska centralna banka (ECB) je njegov referenčni tečaj določila pri 1,0182 dolarja. Tečaj dolarja v primerjavi z nemško marko je znašal 1,9209 marke.
Evro znova navzdol
28. 06. 1999 15.51
Tečaj evra je po petkovi rasti danes znova padel. Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu je tako danes določila referenčni tečaj evra, ki znaša 1,0388 dolarja. Dolar pa je s tem glede na nemško marko zrasel na 1,8828 marke.
Padec evra
22. 04. 1999 07.44
Tečaj evra je v sredo dosegel rekordno nizko vrednost. Evropska centralna banka je v sredo določila referenčni tečaj 1,0586 dolarjev za evro, kar je najnižje doslej.
Evropska centralna banka znižala temeljno obrestno mero
09. 04. 1999 09.42
Evropska centralna banka je v skrbeh zaradi šibke gospodarske rasti in dvoštevilčne ravni brezposelnosti po Evropi znižala temeljno obrestno mero za pol odstotne točke, in sicer na 2,5 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere, odkar so 1. januarja uvedli skupno evropsko valuto.
Območje evra se ne boji inflacije
01. 01. 1999 11.59
Evropska unija se ob uvedbi skupne valute - evra ne boji inflacije. Najnovejši podatki statistične službe EU Eurostata kažejo, da je enajst držav članic evropske denarne unije imelo v novembru povprečno inflacijo 0,9 odstotka, v oktobru pa se je ta povečala na odstotek. Povprečna inflacija v EU je bila zmanjšana z 1,1 odstotka na en odstotek. Evropska centralna banka je ob tem sporočila, da se je prejšnji mesec rast najširšega denarnega agregata M3 s petih odstotkov v oktobru zmanjšala na 4,5 odstotka.
Tudi Italija znižuje eskontno obrestno mero
25. 12. 1998 09.57
Tudi italijanska centralna banka se bo pridružila osrednjim bankam držav evropske gospodarske in denarne unije (EMU), in sicer z znižanjem eskontne stopnje s 3,5 na 3 odstotka, kar je najbrž zadnja avtonomna poteza Bance d'Italia, preden bo Evropska centralna banka z začetkom leta 1999 prevzela nadzor nad monetarno politiko v EU. Nova obrestna mera, ki bo stopila v veljavo 28. decembra letos, za italijanske politike in poslovneže pomeni konec dolge in naporne poti vključevanja v EMU, pa tudi prepotrebno spodbudo za upočasnjeno domačo proizvodnjo.